PRESENEČENJE JE USPELO

Pred nekaj leti, natančneje 9. 1. 2017, sem dopolnil devet let. Z mojim prijateljem Tilnom sva sedela na moji postelji, ko mi je pripovedoval o pripravljanju presenečenja.

Mrzlo, zimsko jutro se je prevesilo v hladen, sončen dan. Prihajal sem iz šole, kjer so mi sošolci voščili lepe želje za rojstni dan. Istočasno pa se je nekaj kilometrov stran Tilen pripravljal, da mi ga polepša.

Po napornem treningu sem se izmučen odpravljal domov. Danes naj ne bi dobil daril, saj se v družini vedno zberemo ob sobotah. Vstopil sem v blok, odšel po stopnicah in odprl vrata stanovanja. Že čez nekaj sekund sem poskočil od veselja.

Pozdravil sem starše in sestro ter vstopil v svojo sobo. ,,Bu!” je vzkliknil Tilen, ki se je skrival ob steni. Edina stvar, ki sem jo lahko izustil, je bil tih pozdrav. Obrnil sem se k vratom, kjer so stali nasmejani ati, mami in Tara. Srce mi je še naprej hitro utripalo, a prevzela sta me sreča in veselje. Prijatelj je stopil k meni in rekel: ,,No, vse najboljše, kajne?” Objela sva se, in se začela igrati.

Igrala sva se več ur, nato sva pojedla večerjo in se še naprej zabavala. Ko je moral oditi, sem se mu zahvalil in spoznal, da je res pravi prijatelj.

Naslednji dan sem sošolcem povedal to zgodbo in vsem je bila všeč. Ta nepozabni dogodek nikoli ne bo zapustil mojega spomina. Takrat sem si obljubil, da mu bom nekega dne tudi jaz pripravil takšno presenečenje.

Teo Košenina, 7. a