Presenečenje je uspelo

V sredini aprila je moja mami imela štirideseti rojstni dan. Z bratom in očetom smo se pripravljali, da jo presenetimo.

Teden pred rojstnim dnevom je ati mami kupil nov telefon. Na rojstni dan smo ga zavili v praznični papir in okrasili s pentljo. Jaz sem nabral venčne liste vrtnice, moj brat pa je pripravil sestavine za torto. Ko smo torto spekli in okrasili, nas je poklicala mami in sporočila, da pride kmalu domov. Postavili smo se na položaje, okrasili hodnik z rožami in čakali, da se mami pripelje.

Čez nekaj minut smo zaslišali zvok avtomobila na dovozu. Pripeljala se je mami, izstopila iz avtomobila in potrkala na vhodna vrata. Ati ji je odklenil in prišla je na hodnik. Jaz sem jo obsul z listi vrtnice in vsi skupaj smo ji zapeli pesem Vse najboljše. Bila je zelo presenečena. Nato smo ji voščili in predali darilo. Ko je darilo odprla, so se ji zasvetile oči in ostala je brez besed. »Kupili ste mi nov telefon!« je vzkliknila. Ko nas je vse objela, smo jo popeljali v kuhinjo in tam jo je pričakala torta. »Kako je lepa,« se je raznežila. Čez nekaj časa so prišli še sorodniki in skupaj smo praznovali ter se veselili.

Meni, mojemu bratu in atiju je bilo v ponos, da smo jo tako presenetili. Mami nas je nato vsaj stokrat pohvalila ter se zahvalila za darilo. Ko smo to pripovedovali drugim, so nam rekli, da smo mojstri za presenečenja.

Jon Jurčenko, 7. a