NEKOČ JE ŽIVEL GOSPOD KROMPIRČEK. V TOREK JE ŠEL NA BAZEN. TJA GRE S SESTRIČNO PO IMENU LILI. ZELO JO IMA RAD. PRAV TAKO IMA ONA RADA NJEGA, KAJTI NE VIDITA SE VELIKOKRAT. SKORAJ NIKOLI. KO STA PRIŠLA, STA SE VESELILA, POZDRAVILA IN DOBILA KLJUČ. ODPRLA STA SVOJO SOBO, SE OBLEKLA V KOPALKE IN ŠLA PLAVAT. SESTRIČNA IN GOSPOD KROMPIRČEK STA BILA ZADOVOLJNA.

TJAŠA KRIVEC, 1. B

KAJ NAJ REČEM.

KAJ POVEM.

JOKATI RES NE SMEM.

JOKA SE LE PREPELICA, MALA PTICA.

ZANA LEDL, 1. B

Pred tremi urami se je rodila Nušina hči – Nuša je bila presrečna, ko je na rokah držala malo Mašo. Tobias, Nino in Nušin oče so prišli v sobo, kjer sta bili Nuša in Maša. Tobias je objel Nušo in bil presrečen, da je zdaj njegova hči na svetu. Po enem tednu v bolnišnici je lahko šla Nuša z Mašo domov, kjer so jo pričakali vsi njeni prijatelji in ji pripravili zabavo. Nuša je bila vesela, da je zopet pri Tobiasu in da so se težave umirile. Nuša ni mogla pozabiti Seline in Tima, vendar ni več mislila na smrt in druge slabe stvari, saj je imela sedaj Tobiasa in Mašo.
Da je Nuša dosegla ta velik korak v svojem življenju, je bilo potrebno veliko poguma in potrpljenja. Nuša je postala mama, čeprav je bilo zelo težko biti mamica pri teh letih. Pri šolskem delu so ji veliko pomagali prijatelji, tako da so prihajali k njej, se igrali z dojenčkom in ji omogočili pri učenju. Izkusila je, da je pri štirinajstih letih lahko svet zelo težak, ampak s pogumom lahko uspe vse. Mladi imamo različne težave, lahko so samo prve zaljubljenosti, šola ali pa tudi večje, kot je rojstvo otroka. Te težave prihajajo ob različnem času, starosti – vsak ima svojo pot ali usodo, pri tem pa je najbolj pomembno, da smo pogumni in se ne vdamo negativnim ali slabim mislim. Pogum in spodbudo lahko najdemo pri prijateljih, družini … Življenje je nekaj lepega in vsi se moramo truditi, iskati svojo pot, tudi če je težka. Ob pomoči boš zmogel, samo verjemi vase in ne pozabi, da je vsak dan eno darilo, ki so ti ga dali starši … in prijatelji ti ga polepšajo … in izkušnje te vsega naučijo …
Martina Vršnik, 7. b

Prispevki prvošolcev.

Prejšni teden sem preživel v smučarski šoli v naravi na Rogli. Vsak dan smo počeli kaj zanimivega, a najbolj mi je ostalo v spominu adrenalinsko sankanje.
V sredo zjutraj sem bil že ves v pričakovanjih. Po popoldanskem smučanju smo na hitro pomalicali in se oblekli. Skupaj smo odšli do sankališča. Prišli smo v Zlodejevo deželo in zagledali igrala ter tirnice. Ko smo prišli, nas je gospod skrbnik toplo pozdravil ter nam razložil navodila za uporabo sank. Učiteljica nam je razdelila karte in hitro smo vstopili. Poiskali smo si pare ter se namestili. Res je, da sem se že peljal tukaj, a bil sem poln pričakovanj. Kmalu sva s sosošolcem Jakom prišla na vrsto. Gospd je zaklical: »Lahko gresta!« Zdaj gre zares. »Spustiva se!« je zaklical Jaka. Hitrost hitro narašča. Približujeva se prvemu zavoju. Srce nama močno bije in sneg nama leti v obraz. Peljala sva se vedno hitreje. Ob progi je bilo polno snega. Zavoji so bili vedno bolj ostri. Zadnji trenutek sva zagledala znak: »Zaviraj!« Hitro sva upočasnila hitrost, kolikor sva lahko. Žičničar naju je pripel na vlečnico in zdaj je bil čas, da se umiriva od adrenalinske vožnje. Ko sva prišla na vrh, naju je raveselila novica, da imava na voljo še eno vožnjo. Druga vožnja je bila še toliko boljša.
Upam, da se bom lahko še kdaj peljal na zasneženi progi, saj je bil to eden izmed mojih najljubših dogodkov.
Urh Čeperlin, 6. c

Modra sirena na rdečem avtu po cesti hiti,
nevarnost prežene, nič ne zamudi.

Kadar je hudo,
kadar črno je nebo,
ko je blisk in grom buči,
gasilci so pripravljeni.
Kadar hiša gori,
se žalost rodi.
Sirene glas sliši se  čez vas.
Gasilci hitijo, požar pogasijo.
Ko se vse umiri,
rdeči avto v garaži stoji.

Nastja Kovač, 6. c

Vsi gasilci zdaj hitijo,
da skupaj pridrvijo,
da požar nevaren pogasijo.

Spet drugič s čolni se podijo,
saj poplave nam grozijo,
gasilci pa pravi junaki so,
ker radi nam pomagajo.

Urh Čeperlin, 6. c

Gasilci vedno hitijo,
da ljudi rešijo in  požar pogasijo.

Pomagajo pri prometnih in naravnih nezgodah
in tudi pri drugih nerodah.

Ljudi iz gorečih stavb rešijo,
jim pomagajo in jih oskrbijo.

Tija Lulik

Gasilci hitimo,
se nič ne bojimo,
Smo pravi junaki mi,
radi nas imajo vsi.

Pomoč delimo,
kadar požar izsledimo.
Ko požar pogasimo,
se tudi radi poveselimo.

Ana Germ