Kako je nastala Slovenija (pripovedka)

Nekoč, ko je Bog še delal pokrajine, je ogromno pišče padlo z neba na Zemljo. Bogu so iz vreče padle na pišče današnje pokrajine: Prekmurje, Štajerska, Koroška, Gorenjska, Notranjska, Dolenjska in Primorska. Pišče je raslo in raslo ter postalo tako veliko, kot je Slovenija danes. Združilo se je z zemljo in tako je nastala Slovenija.

Nick Hochkraut, 5. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini

 

Nekoč, pred davnimi časi, je krožil okoli Zemlje planet v obliki kokoške. Vsako leto je bil težji. V vesolju, blizu njega, je živela vesoljska kokoš, ki ni hotela, da ji je ta planet podoben, zato ga je odpihnila na Zemljo. Planet je pristal na mestu, kjer je zdaj Slovenija. Tako je Slovenija dobila svojo obliko. Na mestu, kjer je treščil na Zemljo, je planet v obliki kokoške dobil tri velike buške. Tam je nastala velika gora Triglav.

Lan Srebočan, 5. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini

 

Pred davnimi časi, ko je še bil svet ves iz vode, je Bog ustvaril Slovenijo. Ustvaril jo je tako, da je vrgel iz svojega kraljestva kokoš brez nog. Pristala je v vodi. Nekaj let je samevala. Nato je na Zemljo vrgel še škorenj, medveda in še druge stvari. Potem se je Bog razjezil in ustvaril potres. Iz vode je dvignilo medveda, škorenj in pričelo je dvigovati iz vode državo za državo. Tudi kokoš je dvignilo in nastala je država v obliki kokoške. Tako je nastala Slovenija. A Slovenija je bila med vsemi najlepša, saj je ležala na stičišču Alp, Panonske nižine, Sredozemlja in Dinarskega gorovja . Čez nekaj mesecev sta tu začela živeti Adam in Eva. Ustvarila sta državno mejo in Adam je državo poimenoval Slovenija. Boginja ljubezni je med Adama in Evo poslala ljubezen in rodili so se jima otroci. Tako je šlo iz roda v rod.

Jan Kotnik, 5. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini

 

Nekoč, ko je bila na svetu večna ravnina, se je gospa kokoš odpravila v vesolje. Raketa je pristala na nepričakovanem planetu Kokoš. Tam so bile kokoši imenovane KEKOŠI. Te so imele tri glave, pet nog in štiri oči. Ko so se normalne kokoši vračale domov, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Gospa kokoš je hodila tako hitro, da ji je spodrsnilo. Gospa kokoš je padala in padala in, ker je bila zelo debela in velika, je padla na ravnino leže. Na ravnini se je poznal njen odtis, ki je bil v primerjavi s svetom majhen. Tam so nastale vode, gorovja, ravnine in jame. Razvila se je prelepa pokrajina in vanjo so se priselili ljudje. Prostora je bilo le za dva milijona ljudi. Dobili smo super predsednika, politike in super športnike ter glasbenike. Tako je nastala Slovenija.

Luka Kačičnik, 5. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini

 

Pred davnimi, davnimi časi, ko je bil svet drugačen, kot je zdaj, je živela kraljična po imenu Nija. Bila je najbogatejša kraljična na svetu. Živela je na obrobju Nemčije. Imela je vse, kar je želela, a ni bila srečna. Najbolj od vsega si je želela potovati, zato se je odločila, da bo pobegnila. Tekla je v strmi gozd, skozi največja mesta, dokler ni prišla na vrh neke gore. Od tam se je videla zelo lepa pokrajina. Videla je Alpe, gričevja, morje, ravnine, doline… in si rekla: “Povsod, kjer sem že bila, nisem videla toliko različnih pokrajin na enem mestu.” Odločila se je, da bo tukaj naredila čisto novo civilizacijo. Ko se je spraševala, kakšne oblike bi bila in kako bi se imenovala nova država, je kar naenkrat z neba priletela kokoš. Bila je zanimive oblike in kraljična se je odločila, da bo ta država imela obliko kokoši. Poimenovala jo je iz dveh besed: SLOVES, druga pa po njenem imenu NIJA. Tako je nastala SLOVENIJA.

Nika Podgoršek, 5. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini

MOJA DOMOVINA

 

Živim v Sloveniji.

Rad se sprehajam po okolici,

se igram s prijatelji, se igram z žogo,

najraje pa hodim v šolo.

Vidim picerijo, trgovino, cerkev in šolo.

 

 

Gregor Novak, 3. razred

Ko prideš v šolo

Ko prvič stopiš v šolo, je šola veeeliiika

in te mika,

da bi čim prej šolar postal

ter brati in pisati znal.

 

Prvi koraki po šoli so igrivi,

včasih plašni, drugič iskrivi,

radoživi in prepričljivi.

 

Postaneš raziskovalec prostora,

raziskovalec ljudi,

postaneš učenec

in prijatelj novih ljudi.

 

Potem pa postane ti poooočaaasi vse znano,

vsak kotiček prepoznaš,

pri urah počutiš se zvedavo ali pa zaspano,

odvisno kaj najrajši imaš.

 

A tvoje znanje raaaste, raaaste,

postajaš pravi učenjak,

odraščaš in odideš iz šole

kot največji strokovnjak.

 

Spomini bodo ti ostali,

spomini na vse lepe dni,

na trenutke, na kotičke,

na vse lepo, kar živi.

 

Milena

Pesmica za mamico

 Mamica moja, si kot tišina,
si kot ptiček, ki mi poje jutranjo zarjo.
Božaš me ko zaspim,
daš mi poljub ko se zbudim.

Čez ovire mi pomagaš priti,
čez življenjske odločitve stopiti.

Rada te imam zelo,
preživi lep materinski dan z menoj zato.

Urška Požin, 6.a

O domovini

Naša mala je Slovenija s samo dva milijona prebivalci,
vsak dan se nekdo rodi vsak, dan nekdo umre,
a to ne pomeni še, da skriva zaklade življenja.

Pri nas se človeška ribica je rodila,

pri nas se vojna je zgodila.
Slovenija pomembna je za vse,
ker si v Jugoslaviji samostojnost izborila je.

Slovenija lepa država je,

zato je zanemariti ne smemo,
da ostala bo, kakršna bila je.

.

Urška Požin 6.a

Slovenija

Slovenija je mala.

Mali smo tudi mi,

a kot dobra mama

skupaj nas drži.

 

V resnici je bogata,

polna radosti.

Kot kokoš nas v gnezdu čuva

in zlata jajca nam vali!

 

Timotej Razgoršek, 3. razred POŠ Šmartno v Rožni dolini

MIŠJE POTOVANJE

Nekoč v stari koči sta v mišji luknji živeli mama miš in miška Mini. Mini si je želela ogledati svet. Nekega dne se je zbudila že ob zori. Pripravila si je popotnico in odšla na pot. Na poti je srečala mačka s klobukom. Ker je vedela, da je maček njen smrtni sovražnik, se je tako prestrašila, da je skočila v zrak. A maček se ji je lepo prijazno prestavil in povedal, da je Maček. Nato se je miška še sama predstavila. Spoprijateljila sta se in miška ga je odpeljala domov. Mama se je sprva prestrašila, potem pa spoznala, da je prijazen. Živeli so srečno do konca svojih dni.

Špela Krajnc, Veronika Forštner, Barbara Špes, Nika Kroflič, 3.a

TRIJE PALČKI

Nekoč pred davnimi časi je živela princesa po imenu Izza. Nekega dne je odšla v gozd in našla gobo. Bila ji je všeč in jo je odtrgala. Pod njo so živeli palčki. Odnesla jo je domov in pojedla. Palčki so zamerili, da jim je podrla dom. Zato so ji neprestano nagajali.

Nekega dne jih je opazila in vprašala kaj je narobe. Odgovorili so ji, da jim je pojedla dom. Nato so ji znova nagajali. Princes je razmislila in jim dala nov dom. Palčki so bili srečni.

Pravljice je konec, ker je počil lonec.

Lara Jazbinšek, Elizabeta, Taja Selčan, 3.b

NAJBOLJŠI PRIJATELJI PINGVINI

Pred davnimi časi je na južnem tečaju živel pingvin. Ni imel prijateljev. Mislil je, da je sam. Odšel je na pot, da bi našel prijatelje.

Srečal je severnega medveda. Vprašal ga je, kje bi lahko našel prijatelje. Medved mu je svetoval, da naj gre naprej, kjer bo srečal morskega leva. »Morski lev ti bo povedal, kje najdeš prijatelje pingvine.«

Tako je pingvin poslušal severnega medveda in prišel do morskega leva. Pingvin je vprašal morskega leva, kje bi našel svoje prijatelje pingvine: Ta mu je svetoval, da gre do morskega slona.

Pingvin je ubogal morskega leva in odšel do morskega slona, ki mu je rekel: «Imaš srečo, malo naprej je pingvinova vas. Tam boš našel pingvine.«

Pingvin se je zahvalil in se odpravil tja, kamor ga je napotil morski slon. Prišel je do pingvinove vasi, kjer je našel prijatelje: Piko, Anžeta in Čenčo. Igrali so se do mraka. Postali so prijatelji do konca svojih dni.

Julija Štravs in Sara Selčan