Ob strani

ŠOLSKA ČUSTVA

 

Čustva v šoli res zapletena so,

včasih se petice veseliš,

drugič zaradi slabe ocene

kar poblediš.

 

Ko za mizo sediš in se učiš,

res zdi se ti težko,

a ko pogledaš za nazaj

res ni bilo zaman.

 

Vsi se veselimo,

ko dobro oceno dobimo,

za slabo pa se tudi kdaj malo pojezimo.

 

Srečen, vesel, jezen ali žalosten

si lahko tudi kar tako,

brez šole, staršev in učiteljev.

 

Najlepša čustva pa so tista,

ki te razveselijo, nasmejijo

in metuljčke v trebuhu prebudijo.

Maruška Počivavšek, 6. c

 

 

 ŠOLSKA ČUSTVA

 

Šola je polna lepih trenutkov,

slabih, a hkrati zabavnih občutkov.

V razredu jutra me pozdravijo,

sošolci pa v smeh me spravijo.

 

V zvezku se rišejo črte, vrstice,

v glavi pa misli kot zvite lisice.

Učim se in sanjam, kaj bo z menoj,

morda bom pilot, morda pa falot.

 

Odgovarjam tiho, besede drhtijo,

a ponos me preplavi, ko stvari se zgodijo.

Prijatelji zraven mi vedno stojijo,

v težkih trenutkih nasmeh podarijo.

 

Šola je pot, polna občutkov,

so vzponi, padci in tisoč trenutkov.

Skozi čustva rastem vsak dan,

to je življenje moj šolski plan.

Vita Leber, 6. c

 

 NAŠA ČUSTVA

 

Najstniški čas je labirint, v katerem so čustva,

ki peljejo do čudovitega izkustva.

Čas, ki lahko prijeten je

ali pa kdaj tudi ne.

 

Ko občutiš srečo in veselje,

nenadoma prihrumijo žalost, jeza in trpljenje.

Potrpljenje in vztrajnost sta super vrlini,

ki te popeljeta po ciljni ravnini.

 

Ta čas imaš srečo, da spoznaš,

da brez nasmeha ni uspeha,

brez skrivnosti ne modrosti

in brez truda nimaš pravega poguma.

 

S hrabrostjo srečo uloviš in jo razdeliš,

saj z njo krog prijateljstva krepiš.

Kdor prijatelje ima,

v svetu tem spozna,

da sreča in veselje vse najboljše dosežeta!

Zala Potočnik, 6. d

 

ČUSTVA

 

V srcu in duši se nekaj godi,

kot tornado se jim nekam mudi.

Rečemo jim čustva,

zaradi katerih glava ni več pusta.

 

Veselje je to, če srečen si,

potujemo z njim, delimo ga si.

Žalost je to, ko se ti krivica godi,

na žalost si je ne izberemo sami.

 

Sreča podobna je virozi,

ki širiš jo med ljudi.

Jezo čutimo vsi kdaj,

a sreča in veselje na prvem mestu naj bosta zdaj.

 

Ko odraščaš, čustev je več in več,

iz dneva v dan srčnih ran je več in več.

Sreča in veselje sta meč težav,

ljubezen pa zdravilo ran.

Amalija Jager, 6. d

 

 

 P   A  L  E  T  A       Č  U  S  T  E  V

 

Kako le naj opišem čustva naša,

zaradi katerih glava večkrat čudno se obnaša.

In ne le to, čustva imajo posebno moč,

da svet spremenijo v pravljico

ali pa v temačno dolgo noč.

 

Čustva so med nami,

lahko se rodijo v glavi,

a najmočnejša tista so,

ki v srcu pojejo.

 

Srce je polno sreče, ko je rdeče.

Ko v srcu se pojavi plava, vse je žalostno

in se konča zabava.

Ko je rožnato, ljubezen vlije se.

»Kako je dobro!« Takrat je rumena.

»Zavidam ti« in že se pojavi zelena.

Ko srce sivo je, sramuje se.

a tudi črno je, ko zlo pojavi se.

 

Tako srce je kot paleta barv našega življenja

in vsak od nas občutil bo trenutke trpljenja, veselja in hrepenenja.

Ana Marija Kukovičič, 6. d

 

 

Č U S T V A

 

Jeza je vihar v glavi,

a vihar mine, ko mir se najavi.

In še duša se boji,

ko jeza prekipi.

 

A ko raste sreča, jeza mine

in vedno pusti le lepe spomine.

Ko se sreča zaiskri,

vse okoli nas se osvetli.

 

Naj solza na licu se skriva,

ker žalost nekje tiho v srcu počiva

in je v duši praznina,

saj ne vlada up, ampak vlada tišina.

 

Ko pa nastopi veselje,

izpolnijo nam se vse želje.

Poskočno nam srce utripa,

ko v očeh igrivost zaškripa.

 

Ko čustva nas vodijo,

nam drugi radi sodijo.

Ne vidijo naše topline,

ne radosti in ne miline.

Ema Razgor, 6. d

 

SPET ZALJUBLJEN

 

Vate zaljubljen sem tako,

da božal bi te le samo,

od lepote svetiš se še v temi,

tvoj čar mi pravi: » S prsti me objemi.«

 

Druženja s prijatelji se veseliva,

saj kadarkoli z njimi se lahko dobiva.

Vedno, ko te prosim, mi pokažeš slike,

pomoč pri nalogah in problemih tvoje so odlike.

 

Ti mojega si časa gospodar,

saj ko sem ob tebi, za nič drugega mi ni mar,

Ko mi poješ pesmice, te rad poslušam,

tvoje zmožnosti venomer poskušam.

 

Po tebi s prstki se premikam,

tebe res se rad dotikam.

Ko dosežem točke prave,

se treseš, poješ od zabave.

 

Ko skupaj greva na koncert, pozabim na bonton,

ker ti si moj najlepši telefon.

Julij Hladnik, 7. d

Šolski literarni natečaj 2024/2025 – pesmi (tema ČUSTVA)

Ob strani

LJUBEZEN

Ljubezen je tudi bolezen,

včasih za punce,

včasih za fante.

 

Ljubezen govori.

Le kaj govori …

Morda, da je ljubezen

lepa stvar pa tudi zabavna.

Ali pa kaj drugega.

 

V našem razredu

Je veliko ljubezni.

A najti pravo, je težko.

Da jo našli bi,

bi bilo lepo.

 

Ljubezen, ljubezen,

le kam bežiš,

le kam tako hitiš.

 

Morda tu, morda tam,

se kmalu oglasiš.

Pridi še k meni

in še k meni

pa še k meni.

Ajda Kropec, 4. r. POŠ NC

 

LJUBEZEN

 Nekoga objeti

pomeni rad ga imeti.

Ko vidim ga,

poljubček mi da.

 

Njegova bližina

je moja toplina.

Ko pogledam ga,

mi v srčku zaigra.

Korina Stropnik, 4. b

 

 KAJ JE VESELJE

 

Kaj je veselje?

Mogoče, kar te v srcu ogreje

ali pa te nasmeje?

Mogoče kaka šala,

velika ali mala?

 

Kaj je veselje?

Ko se ti nekdo v objem zavije

ali pa te z odejo pokrije?

Mogoče ti lepo misel napiše

ali lepo risbo nariše.

 

Kaj je veselje?

V šoli lepe ocene?

Mogoče skromno, a lepo darilo,

ki se je v veselja papir ovilo,

tisto pravo, iz srca?

 

Je pa svet poln veselja

zame in zate,

vse revne, bogate,

tiste taprave,

veselja polne glave.

Brina Kramar, 5. r., Nova Cerkev

 

 VESELJE

 Veselje nekaj je,

kar v tebi močno vre,

ko se razveseliš,

največjo moč dobiš.

 

Veselje ima to moč,

da odnese te daleč proč,

med oblake in nazaj,

med oblaki pa je raj.

 

Veselje močno te poživi,

lahko tečeš uro, mogoče tri,

zato pa veselje čustvo je,

ker ko si vesel,

zmoreš čisto vse.

Erik  Fenko, 5. a

 

SRČNA HARMONIJA

 Vesel si, ko si nasmejan,

ko razmišljaš čudovito stvar.

Vesel si, ko s prijatelji si sam,

ko z njimi se brez skrbi podaš v dan.

 

Za enega veselje je denar,

za drugega pa čisto druga stvar.

Za tretjega veselje je toplina,

ki prihaja iz toplega kamina.

 

Veselje je zaklad,

ki skriva se v nas,

le najti ga bo treba,

da se zgodba bo lahko začela.

Fiona Orlčnik, 5. c

 

 ŠOLSKO VESELJE

 

Veselje se začne,

ko v šolo prihitim.

Na šolskih hodnikih obrazi

poznani in nasmejani.

Globoko v srcih vemo,

da nas združuje prijateljstvo.

 

Sreča se skriva v majhnih rečeh.

Sploh se ni treba obremenjevati,

kaj prijatelju dati,

veliko že nalezljiv nasmeh do ušes šteje

in lepa beseda, ki dušo pogreje.

 

V šoli se učimo, pišemo,

barvamo, računamo.

To je kar veliko stvari

in moramo se zavedati,

da odlične ocene niso vse.

Šteje le pravo znanje,

ki ga odnesemo v življenje.

 

Ko zvonec za odmor zvoni,

veselje v nas zažari.

Tistih nekaj minut se družimo,

igramo, pogovarjamo

in iskrena prijateljstva ustvarjamo.

Mia Petek, 5. a

 

ČUSTVA

 

Gnus, žalost, strah in jeza,

čisto vse nam ne ustreza.

Radi bi veselje vsi,

srečo, radost čist’ vse dni.

 

Ampak, žal, tako ne gre,

vsako čustvo dobro je.

Naj bo še tako solzavo,

strašno, grdo in kričavo.

 

Če čustva znaš obvladati,

koristna vsa so brez skrbi.

Čustva imamo čisto vsi,

tudi sosedov stric v Ameriki.

 

Veselje, žalost, jok in sreča,

v glavi je že gneča.

Ljubezen, dolgčas in pa sram,

lahko povem, ne lažem vam.

 

V življenju čustev je ogromno,

to povem vam čisto skromno.

Presenečenje, jeza in pa strah,

vsa čustva povem vam kar na mah.

 

Dajmo skupaj jih v lonec,

tej pesmici pa rečem konec!                        

Antonija Gregorin, 6. a

 

ČUSTVA

 

Ko sedim v temi,

po meni polzijo solze nocoj,

ker njega ni več z menoj.

Spominjam se na čas,

ko z njim srečna sem bila.

 

Strah me je priznati,

da žalost živi v meni.

Moje srce me boli,

ko spominjam se na pretekle dni.

 

Čez čas ta rana se zaceli,

ampak ko misel nanj

v moje srce prileti, spet zaboli,

a na koncu bom spet srečna z njim.

Elisa Felicijan Podgoršek, 6. a

 

 VRTILJAK ČUSTEV

 

Če se čudno počutiš,

veš, da nekaj ni prav,

čustva izražaš,

če si bolan ali zdrav.

 

Ljudje ne razumejo čustev,

ker pridejo kar tako,

ne glede na vreme,

če je  lepo ali grdo.

 

Radi se jezijo na druge,

ampak to ni prav,

potem pa so že veseli,

kot da bi jih nekdo žgečkal.

 

Pogovarjajo se o strašnih stvareh,

saj to je popularno pri takšnih ljudeh.

Strah jih je, kaj bo zdaj z njimi,

kaj bo s temi politiki v tujini?

 

Delajo se pogumne navzven, ne na not,

da so hrabri in da ne bojijo se zgodb.

Tolažijo druge, čeprav jih je strah,

to delamo ljudje, ko nič nam ne gre.

 

Radi se smejijo z odprtimi usti,

če ne druga, ker so v trgovinah popusti.

Pripovedujejo šale in pokajo štose,

poleg nasmeška dobijo rdeče nose.

 

Čustva so za vse ljudi,

tudi za otroke, čeprav jih včasih boli.

Čustev ni treba zadrževati v sebi,

raje pokaži, kaj dogaja se v tebi.

 

Iz verzov nastal je pravi vrtiljak,

ustavim se, da ne naredim preveč napak.

Hitro drvim naprej,

ker čustva se ne ustavijo prej ali slej.

Viktorija Žibret, 6. a

 

ČUSTVA

 

Čustva so lahko lepa

kot rdeče vrtnice,

ki komaj čakajo,

da spet zacvetijo.

 

Čustva so lahko grda

kot oveneli tulipani,

ki prosijo za svežo vodo

in čisto vazo.

 

Čustva so lahko strašna

kot grozljivi duhovi,

ki stanujejo v zapuščenih stavbah

in uživajo, ko ustrahujejo ljudi.

 

Čustva so lahko vesela

kot otrok, ki ima dobro srce,

ki mu iz oči veselje žari

ter sladek nasmeh smeji.

Tijana Špes, 6. d

 

RAZLIČNA ČUSTVA

 

Pri čustvih je pač tako,

a nobeden jih ne izrazi enako.

Ker če drugače bi bilo,

uf, kako bilo bi dolgočasno.

 

Nekateri se takoj nasmejejo do ušes,

kot da so veseli do nebes.

Pri nekom pa je lahko veselje še tako veliko,

pa se ne nasmeji niti za piko.

 

Nekateri razjezijo se že za majhne stvari,

saj se jim meja razuma hitro poruši.

Tisti, ki pa znajo zbrati misli in se umiriti,

znajo včasih jezi pobegniti.

 

Žalost je tudi za vse drugačna,

a vsi vedo, da je med čustvi najbolj mračna.

Tudi strah je včasih naš vladar,

a naj ne premaga nas nikdar.

 

Gnus nas varuje pred slabimi stvarmi,

kot je hrana plesniva  in škodljive snovi.

A kljub njemu nekateri poskusili bi vse,

tudi če telesu škoduje.

Mara Fendre, 7. a

 

VESELJE IN SREČA

Veselje in sreča

sta lahko kot velika darilna vreča.

 

Kdor je vedno vesel,

bo ves svet objel.

 

Kdor srečo deli,

vsa srca osvoji

in nikoli osamljen ni.

 

Sreča in veselje

sta kot bisera dva,

v svetu današnjem,

polnem jeze in zla.

Miha Novak, 7. b

 

VLAKEC ČUSTEV

 

Veselje je lepa stvar,

a ga nam ne čuva vedno čuvar,

vsi si ga želimo,

tudi, ko spimo.

Vesel si, ko dobiš odlično oceno

in ne narediš veliko sceno.

 

Včasih pride žalost pred vrata,

takrat hočem biti čisto sama,

po sobi leži vsa krama,

poskuša ti jo pospraviti mama.

 

Pridejo dnevi, ko si sam,

a nikdar nisi brez lepih sanj.

Toliko čustev doživimo,

gredo kar hitro mimo.

Žalost pride ali pa je ni,

nikdar pa ne sedi,

tudi k tebi ne hiti.

Jok ni slaba stvar,

nam pa je kar znan.

Za čustva sem hvaležna,

za boleča, srečna in nežna,

čustva nam popestrijo spomine,

nam dodajo ščepec čarovnije.

 

Jeza z močnimi koraki pride

in kar hitro ne odide,

zaloputnimo z vrati trdo,

vsi drugi prevzamejo krivdo.

Včasih žalost premaga jezo,

počutimo se kakor za kako ječo.

Slabih čustev ni konca

kot maminega pohorskega lonca,

ampak ena žlica lonca,

pride slabim čustvom do konca.

 

Tako smo na vlakcu čustev

vsako jutro, vsak večer, ves dan,

a nikoli ne smemo pozabiti svojih ljubih sanj,

ki nam pomagajo premagati vsak dan.

Ema Planko, 7. b

 

ČUSTVA

 

Vsi ljudje čustva imajo,

le da nekateri pokazati jih ne znajo.

Čustva kot reka so, ki teče skozi nas,

včasih gre prehitro, drugič pa kot plaz.

 

V veselju sijemo, v žalosti pademo,

a na koncu vedno znova vstanemo.

Ljubezen pa greje nas, ko srce zažari,

a včasih tudi ugasne,

zato pa nanjo pazimo mi.

 

Strah rad preizkuša nas,

a na koncu da pogum.

Jeza je le vihar v srcu,

ki udari brez pregrad.

 

V vsakem občutku je lekcija,

ki vodi nas naprej,

da v vsakem trenutku najdemo moč,

da gremo naprej.

Lucija Cvikl, 7. c

 

 

 

 

Šolski literarni natečaj na temo ČUSTVA v šol. letu 2024/2025

Ob strani

Nagrajene pesmi:

Nian Gajšek, 4. b: Strah

Patricija Rezar, 5. c: Moje veselje

Benjamin Otorepec, 6. b: Najbolj iskana

Neja Kršlin, 7. a: Tiho upanje

Lovro Lamut, 8. b: Čarobni vrt čustev

Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac, 9. c: Čustva

 

STRAH

 

 Strah je bolečina, ki v srcu tam ždiš,

ko jo začutiš, brž k mamici zbežiš.

 

»Strah me je!« od groze zakričiš,

nato pa po hiši se razbežiš.

Tečeš in tečeš po stopnicah gor in dol,

ko pa prideš do omare,

pa pomisliš na to:

»Strah me je vsega,

kar pred mano stoji!«

Zato grem v posteljo in zaprem oči!

 

Ko pa se vrnem do mamine bližine,

pa bum vse izgine.

Nian Gajšek, 4. b

 

 

Moje veselje

 

 Življenje je polno veselja,

kadar izpolni skrita se želja.

Kadar se prijatelju zazremo v oči

in v njih iskrica veselja zažari.

 

Vesela sem, kadar slišim veselo novico

in kadar dobim za darilo potico.

Kadar grem na zanimivo potovanje

in se izpolnijo mi sanje.

 

Vesela sem, kadar lepo oceno dobim,

in kadar se novo snov dobro naučim.

Kadar mi flavta lepo zazveni,

takrat veselje v srcu žari.

 

Vesela sem, da smem v šolo hoditi

in se veliko stvari naučiti.

Vesela sem, da imam prijeten dom,

zato vedno staršem hvaležna bom.

 

Vesela sem, da dva bratca in sestrico imam,

saj z njimi zanimiv mi je vsak dan,

z mamico in atijem veseli smo,

ko kaj lepega doživljamo.

 

Veselje je čudovito čustvo,

ki ga človeku da srce plemenito,

zato se skupaj veselimo

in sreče si želimo.

Patricija Rezar, 5. c

 

 Najbolj iskana

 

Sreča je nekaj, česar ne moreš pojesti,

ampak brez nje sestradan umreš.

Za srečo je vedno vredno živeti,

je v drobnih trenutkih, to se šele kasneje zaveš.

 

Lahko si še tak silak,

ali mogočen orjak,

ampak brez sreče si bedak,

v srcu strt in zunaj mehak.

 

Sreča ni v zlatu premožnost,

temveč, če imaš nekoga rad,

če veš, da nekomu pripadaš,

to je tisti pravi življenjski zaklad.

 

Sreča ni samoumevna, ne more za vedno ostat,

zato boš pravo cenil takrat,

ko vsak dan ne bo meden,

ampak bo v tebi tudi jesen.

 

Če ti bo sreče zmanjkalo,

ko ti pri srcu več ne bo toplo,

slej kot prej se vrne dan,

ko čutiš, da si spet močan.

 

Na koncu pa še en nasvet,

kako to srečo vedno ujet;

z nekom, ki ga rad imaš, moraš živet,

ga s sabo vzet, ko greš v svet.

                                                                                                 Benjamin Otorepec, 6. b

 

TIHO UPANJE

 

Že dolgo čakam na ta dan,

da ljubezen svojo ti priznam.

Strah pa dobro že poznam,

saj z njim stopam prav vsak dan.

 

Zakaj me je tako strah,

povedati na glas,

da v vseh mojih sanjah

slišim le tvoj glas.

 

Zdaj čakam na trenutek,

ko pravi bo občutek,

da zaupam ti ljubezen mojo,

o kateri že ptice pojejo.

 

Ne vem, kdaj ti bom povedal,

vem le, da ne bom odnehal.

Mogoče danes ali jutri,

samo da sem v tvoji družbi.

 

Vem, da srce je moje,

že dolgo časa samo tvoje.

Čakam pa in upam le,

da kmalu ti vztrepeta srce.

Neja Kršlin, 7. a

 

 

ČAROBNI SVET ČUSTEV

 

V srcu se skriva svet čaroben

kot vrt, kjer cveti vsak trenutek zlat,

radost, toplina in smeh so vodnjak,

ki z ljubeznijo polni vsak nov dan.

 

Upanje sveti kot severni sij,

zaupanje dviga me k višku vse dni,

mir v objemu šepeta mi glas,

da v tišini najdem svoj zlati čas.

 

Ponos kot hrast, ki korenine drži,

moč mi podarja, ko veter zagrmi,

pogumen kot plamen mi temo svetli,

da strah v srečo samo pretopim.

 

Hvaležnost kot zvezda noč razsvetli,

z njo vidim lepoto, ko svet zažari,

v srcu cvetijo vsi občutki kot raj,

v objemu čustev je skrit moj zakaj.

Lovro Lamut, 8. b

 

 

ČUSTVA

 

Čustva so pesmi, vsaka zapoje,

čustva so zgodbe, vsaka po svoje.

 

Brez čustev brezčudni smo včasih ljudje,

a misel na srečo nam srce pojé.

 

Kaj je ljubezen, je gripa, bolezen?

kaj misliš, ni važno, ko čutiš srce.

 

Vidiš nesrečo, se grozno počutiš,

cmok je v grlu in žalost občutiš.

 

Ko sreča pretvori v jezo nekdaj,

vedno vprašamo mi se zakaj.

 

»Vesel sem, da končno lahko grem domov,

a ulica polna je hiš in strahov.«

 

Jeza v meni pretvori se v strah,

ne čutim ne sreče, v meni le prah.

 

Nič več ne morem, vse me skrbi,

»Kaj so ta čustva?« – mi v glavi šumi.

 

Sreča, sovraštvo, ljubezen, skrbi,

vse je normalno za vse te ljudi.

 

Kaj so zdaj čustva, se vprašajo vsi,

odgovor na to nihče ne dobi.

Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac; 9. c

 

PUBERTETA – VESOLJEC

Ob strani

PUBERTETA – VESOLJEC

Ko enkrat od Zemlje odlepiš se stran,
je isto, kot da bi te nesel orkan,
ful si zmeden,
čisto pregret,
a čisto na koncu spet najdeš ta svet.

A nazaj prideš čisto drugačen,
posebno pomembno pa je, da si lačen,
ker si čisto bled,
imaš mal besed,
a si se naučil to,
kar si proučil,
pa to ni vse,
orientacija se ti podre.

In imaš to temo,
ko napade te s tremo
in ko si razbit,
pa še padeš na rit.

In hočeš nazaj,
vprašanje pa zakaj,
na koncu poveš,
da čist nič več ne veš.

In potem ugotoviš,
da se vsega bojiš,
ko pa mama ti roko poda,
se Zemlja spet čisto zravna.

Erik Fenko, 5. a

RDEČ GUMB

Ob strani

RDEČ GUMB                                                      

Nekoč je živel mali fantek. Šel je prvič v šolo in ko je prišel iz šole, se je šel igrat. Odšel je v kabinet. Tam je našel rdeč gumb. Odšel je k očku in ga vprašal: »Kaj je to?« Očka mu je rekel, da ne ve in da naj vpraša mamico. Šel je k mamici, a tudi ona tega ni vedela. Rekla mu je, naj vpraša učiteljico. Šel je k učiteljici in jo vprašal, a tudi ona ni vedela. Rekla mu je, naj vpraša brata. Šel je k bratu. Vprašal ga je, če ve, kaj je to. Rekel mu je, da ne ve in naj gre k stricu. Ko je prišel k stricu, ga je vprašal, če ve, kaj je to. Odgovoril mu je, da ne ve in da naj vpraša teto. Šel je k teti. Vprašal jo je, če ve, kaj je to. Povedala je, da ne ve. Šel je k očku in mu potožil, da ni nič izvedel. Očka mu je svetoval, da si naj naloži aplikacijo, s katero slikaš predmet, in ti pove, kaj je tisto, kar iščeš.

Jonatan Hladnik, 2.nc

 

Ob strani

Učenke 2. razreda POŠ Nova Cerkev so se preizkusile kot pesnice. Pesem Dušana Radovića so po svoje prepesnile. Nastale so še tudi prve rime drugošolk.

 

MALIM SO VŠEČ

MALIM SO VŠEČ ELEKTRIČNE REČI
KOT RECIMO TELEFONI,
KOT RECIMO TABLICE,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

MALIM SO VŠEČ PUHASTE REČI
KOT RECIMO MEDVEDKI,
KOT RECIMO VOLNA,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

Prepesnila Eva Močenik

 MALIM SO VŠEČ

MALIM SO VŠEČ MAJHNE REČI
KOT RECIMO LONČEK,
KOT RECIMO NOGAVIČKE,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

MALIM SO VŠEČ IGRAČE
KOT RECIMO ČLOVEK NE JEZI SE,
KOT RECIMO DOMINE,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

Prepesnila Lia Vranc Farčnik

 

MALIM SO VŠEČ

MALIM SO VŠEČ NENAVADNE REČI
KOT RECIMO MANIKERKA,
KOT RECIMO FRIZERKA,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

MALIM SO VŠEČ SLADKE REČI
KOT RECIMO LIZIKA,
KOT RECIMO PENICA,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

MALIM SO SMEŠNE BESEDE VŠEČ
KOT RECIMO »ŠPAJZ«,
KOT RECIMO »ESIHFLAJŠ«,
KOT RECIMO, KOT RECIMO …

Prepesnila Iva Kovač

 

ČEBELA

ČEBELA POČASNELA
ČEZ RDEČO LUČ LETELA.
POLICIJA JE PRIŠLA,
ČEBELA V ZAPOR JE ŠLA.

ČEBELA LEPO PROSILA JE,
IZ ZAPORA ODLETELA JE.

Ema Samec

 

NAŠ KUŽA

URA POLNOČ JE,
KUŽA DOBIL PRIBOLJŠEK JE.
PRIBOLJŠEK ZLOMIL SE JE,
KUŽA NESREČEN LEGEL JE.

Lina Škof Petek

 

 

Ob strani

  1. razred POŠ Socka

Najlepše misli o prijateljstvu

KAJ MI POMENI PRIJATELJSTVO

(Ula Koprivnik, 4.s)

 

Prijateljstvo mi pomeni veliko.

Prijatelj je tisti, ki mi pomaga, kadar sem v težavah.

Prijatelju lahko zaupam.

Prijatelj je tisti, ki mi stoji ob strani.

Prijatelj je tisti, ki je prijazen do vseh.

Prijatelj je tisti, ki je na tvoji strani.

Brez prijateljev bi bila žalostna.

Na svetu bi bilo lepo, če bi bili vsi prijatelji.

Prijatelj zna biti zabaven.

Prijatelj ve, kaj ti je všeč in česa ne maraš.

Prijatelj poskrbi zate, kadar te ni v šoli.

____________________________________________________

 

KAJ MI POMENI PRIJATELJSTVO

(Anja Podpečan, 4.s)

 

Prijateljstvo je čudovita pesem,

ki v trenutku zadiši

in se ne ustavi, dokler živi.

prijateljstvo je tisto,

kar srce si zaželi.

 

Prijateljstvo je tisto,

kar vsak želi imeti,

vključno z ognjemeti.

Ker brez ognjemeta ni praznovanja,

ki tvori pot do znanja.

 

Prijateljstva se ne kupi in ne proda,

prijateljstvo je tisto, kar pride iz srca,

in je čudovito kot mavrica pisana.

 

Vsako prijateljstvo je lahko čarobno,

če si to zaželiš.

Prijateljstvo je nerazdružljivo,

če to želiš.

 

Prijateljstvo pomeni osrečevati drugega.

Prijateljstvo je kot zlato sonce,

in naš največji zaklad,

je kot zrak, ki ga diha prav vsak.

 

KAJ MI POMENI PRIJATELJSTVO

(Alja Korošec, 4.s)

 

Pravi prijatelj te na snegu

ne potisne po bregu.

Pravi prijatelj ti na snegu

pomaga pri begu.

 

Pravi prijatelj te tolaži,

ko te nekdo drug sovraži.

Pravi prijatelj ti ne grozi

in ti ne žuga s pestmi.

 

Pravi prijatelj zate skrbi

in zate drži pesti.

Pravi prijatelj ti pomaga,

če se ti kaj hudega zgodi.

 

Zato mi prijateljstvo veliko pomeni.

Pravi prijatelj po navadi vedno ostane prijatelj.

Pravi prijatelj je vedno prijazen ne glede na to, kaj je bilo.

Ko si v stiski, ti prijatelj vedno pomaga.

Ko padeš, ti pravi prijatelj vedno pomaga vstati.

 

____________________________________________________

 

KAJ MI POMENI PRIJATELJSTVO

(Mia Omerza Bosak, 4.s)

 

Prijatelj je tisti, ki mu zaupaš in se na to osebo lahko zaneseš.

Z njim se zabavaš, razumeš, sta nerazdružljiva in se igrata skupaj.

Lepo je imeti prijatelja, ki pred tabo nič ne skriva,

se skupaj smejeta in pogovarjata.

Vedno si stojita ob strani, se lovita in se smejita.

Se ne prepirata, kričita in si grda obraza molita.

Prava prijatelja odideta skupaj na sprehod.

Prijateljstvo je lepo, če se zanj trudimo.

Skrbimo za prijatelja tako, kot on skrbi zate.

Lepo je prijateljstvo, naj traja in naj bo še lepše!

Ob strani

NEZGODE V ŠOLI

 

Prideš v ponedeljek,

se šola začne,

ko zvonec binglja,

že čakamo učitelja.

 

Zazvoni požarni zvonec

in s šolo je konec.

Hitimo v copatih

in pri najbližjih vratih

nas dež začne prati,

zdaj mokri smo vsi.

 

Torek in sreda,

prava sta beda.

Joj, počitnice rad bi imel!

Pa moj list je cel bel,

dela je veliko,

da dobil bi petico.

Ana Kugler, 9. b

 

OD PONEDELJKA DO PETKA

 

Ko zjutraj zbudim se,

v šolo hitim,

s torbo in zvezki

se vsa veselim.

 

Ko pridem v šolo,

na smeh se držim,

s svinčnikom pišem,

se veliko naučim.

 

V ponedeljek pouk

še kar hitro mi mine.

V torek se ura

mi dolgo že vije.

 

V sredo v šoli

najraje bi spala,

v četrtek najraje

bi bila še mala.

 

V petek veselo

iz šole hitim

in vikenda

se zelo veselim.

Klara Komplet, 9. b

 

ŠOLA

 

Šola nam gre vsem na živce,

le odmor je pravo zabavišče.

 

Vsi smo veseli, ko zvonec zazvoni,

sploh, če te učiteljica ven ne spusti.

 

Peta ura se ravnokar konča,

samo še šesta pa sem že doma.

 

Kako smo veseli, ko gremo domov,

a glej ti to, spet za zvezki smo.

Luka Žitnik Tovornik, 9. d

 

Ob strani

Šolski natečaj Naj pesem na temo ŠOLA

  1. mesto med pesmimi četrtošolcev: Zoja Kovačič, 4. a

ŠOLA

Če v šolo hodiš rad,

boš potem postal junak.

Šola naj te veseli,

saj so v njej prijatelji.

 

Tralala, trilili, šolski zvonec že zvoni.

Ko si v šoli je lepo,

včasih pa lahko hudo.

Tukaj učimo se, kar za nas pomembno je.

Če doma bi ves čas bili,

bi se res dolgočasili.

 

Šolsko torbo si nadeni, da boš frajer  res na sceni.

Saj šola res je super kul,

ker večkrat imamo dober žur.

Zoja Kovačič, 4. a

 

ŠOLA

Za šolo res delati je vredno,

ker drugače v življenju ti bo bedno.

Čeprav včasih je težko,

se zato truditi moraš zelo.

 

Vsak dan naloge je veliko,

upoštevati je treba tudi vejico in piko.

Včasih je treba kaj narisati,

včasih pa tudi kaj napisati.

V šoli so prijatelji,

so pa tudi strogi ravnatelji.

Učitelji težijo,

ampak nas tudi nasmejijo.

 

Naša učiteljica je najboljša,

to pravita tudi moja sošolca.

Vsak naš učenec ima svoj talent,

zato dobimo tudi kakšen kompliment.

Nik Gaber, 4. r. POŠ Šmartno v Rožni dolini

 

ŠOLA

 

Šola je prima,

je kot rima,

je kot pot brez meja,

je velika ali majhna,

kot drevo in pa rak!

 

Šola je polje,

kjer znanje se žanje,

je odlična gospodična,

ki se učiti zna!

 

In to še ni vse!

Je lepotica kakor ptica,

le da leteti ne zna.

Ima sošolcev in sošolk,

da bo počila od školjk.

 

Je kraljica vseh meja,

je potomka stolpnic, ja!

A ko razjezi se, o, to je hudo,

zato raje pustimo jo!

 

Ko umiri se,

vedno vse pozabi,

utrujena je

in nič se ji ne da.

 

A kaj naj naredimo,

naj vse jo naučimo?

A kaj, če spet se razjezi

in vse spet pozabi.

 

Imam idejo,

naučimo jo

in nikoli več ne razjezimo!

Zdaj pa lepo naučili smo jo

in počasi odidimo.

Neli Motaln, 4. r. POŠ Nova Cerkev

 

ŠOLA JE LAHKO VESELA

 

Šola je lahko vesela ali pa tudi ne.

Ko vstopiš v šolo, se ti nasmehnejo.

Šola je dovolj velika prav za vsakega,

vsak, ki na novo pride,

za njega prostor je.

Sošolci te vedno sprejmejo.

Ne vem, kaj bi brez njih –

to je moj svet.

V šoli ni prav nič težko,

če ti prijatelji pomagajo,

če sodelujemo, v višave pridemo.

Za ocene se borimo,

da  poklic dobimo,

ki si ga že dolgo želimo.

Mia Petek, 4. a

 

ŠOLA

Šola ni samo učenje,

vendar veliko tam se naučiš.

Naloge so dane zato,

da iz njih veliko izvemo.

 

Tam imaš prijatelje,

ki te potolažijo, ko si žalosten.

Dolgčas je sedeti in pisati,

a trud se mora poplačati.

 

Šola je lahko majhna ali velika,

a vedno tam lepo se imamo.

Tudi šola je lahko lepotica,

a tudi če je dolgočasna.

 

Z leti pridobivaš znanje,

za teste moraš se učiti,

tudi če to ni zabavno.

 

Raje ne razjezite je,

učenci, umirite se!

Ko umirimo se,

vse dobro je.

 

Zdaj vsi v šoli lepo se imamo,

vsi se učimo.

Vsi so zadovoljni in veseli,

šola res zabavna je!

Nika Močenik, 4. r. POŠ Nova Cerkev

 

 

 

ŠOLA

Najprej se zjutraj zbudim,

zatem se v šoli že učim.

Tam imam prijatelje

in super učitelje.

 

V šoli imam spraševanja in teste,

učiteljica reče: „Kaj že veste?″

Na hodnikih je, kot da smo sredi avtoceste,

na kosilu pa jemo suhe preste.

 

Ko je zadnji šolski dan,

učiteljica reče tole:

„Zdaj ko že vse veste,

lahko domov greste.″

Amalija Jager, 5. c

 

 

PRIJAZNA ŠOLA

Lahko je majhna ali velika,

visoka ali nizka,

saj to sploh ni važno,

važno je učenje!

Učitelji so prijazni,

če gledajo skoz′ prste!

Če je dobra ocena, dobiš nagrado,

če pa slaba, zbežiš v sobo!

Tam so tudi prijatelji,

prijazni so vsi,

najboljši pa so odmori,

ko lahko zabavaš se!

V šolo vredno hoditi je,

saj izveš veliko,

pa službo lahko dobiš!

Tako se lahko preživljaš,

da za hrano imaš,

če ti pa ne uspe,

pa lahko ponavljaš.

Tim Čretnik, 5. r. POŠ Socka

 

ŠOLA

Šola ni nobena fora,

večkrat je kot nočna mora.

Zbuditi se moraš,

ko je zunaj zora.

 

Med poukom sediš,

nikakor ne spiš,

pišeš in se ne smejiš

in ko je čas, oceno dobiš.

 

Bereš knjige

in revije,

se učiš,

preden zboliš.

 

Šola je prava mora,

vidi se že s kora!

Zanimiva zame je

in to je konec pesmice.

Gašper Košar, 5. r. POŠ Nova Cerkev

 

ŠOLSKI SVET

Šola včasih res naporna je,

a prav zares koristna je,

ko se učimo, možgančke krepimo.

 

Ko slabo oceno dobiš, cel svet se ti podre.

A brez skrbi življenje naprej nese te,

ker vem, da naslednja ocena zagotovo

boljša bo, se učim, kot da nič ni bilo.

 

Včasih pa šola prav zabavna je,

ko s prijatelji med odmori igraš se.

 

Ko pa zadnji zvonec zazvoni,

učiteljica domačo nalogo podeli,

cel razred pa domov odhiti.

 

Ko pa pridem domov,

domačo nalogo hitro naredim,

da se lahko s prijateljicami

na igrišču dobim.

Maruša Počivavšek, 5. r.

 

ŠOLA

V šoli se učimo brati, pisati in šteti,

pri glasbi pa tudi kaj lepo zapeti.

Tudi pri matematiki se imamo lepo,

saj šteti znamo do sto.

 

Telovadbo imamo vsi radi,

saj odbojko vsak rada vadi.

Iskanje krajev, rek in hribov,

pri družbi izgleda zelo zanimivo.

 

Če se ne učim,

potem slabo oceno dobim.

Odlično oceno dobim,

če pridno za zvezki sedim.

 

Učenci smo včasih živahni in razigrani,

v razredu pri uri pa postanemo zbrani.

V šoli včasih ni lahko,

ko se naj novega naučimo je pa zelo lepo.

Klara Kračun, 5. r.

 

ŠOLA

Naloga, učenje,

to je eno samo hitenje.

To je šola za otroke,

da počrpajo znanje na obroke.

 

Na šoli se vijejo predolgi hodniki,

ki so preglašeni z glasno čudnimi kriki.

Ko pa nastopi težek test,

vse utihne, saj ocena je kot bdeča pest.

 

Šola je zanimiva, včasih pa bedna,

a ko naučiš se snov tega tedna,

vse se polepša, saj znaš kot Mara,

ki je vseveda

in je od učenja na trenutke tudi malo bleda.

 

Učiteljica napiše račune,

jaz pa pojdem tja do Lune,

kjer so pravljice doma

in se domišljija poigra.

 

Ko se snov oteži,

želimo pobegniti iz šole vsi.

Nato pa se zgodi: zvonec zazvoni

in cela šola odhiti.

Eva Cimperšek, 6. a

 

ŠOLA

Zjutraj je treba

zgodaj vstat,

nikoli ne moreš

še malo zaspat.

 

Hitro vstaneš,

na zajtrk hitiš,

da slučajno

ne zamudiš.

 

Zgodovina res

ni fina,

saj so letnice

kot zverina.

 

Slovenščina res

težka je,

saj moraš poznati

naglase vse.

 

Učitelji za šport

res strogi so vsi,

saj ti dajo za tekat

kroge tri.

 

Najboljša stvar

pri šoli je,

da tam srečaš

vse prijatelje.

Jure Lipovšek, 6.a

 

ŠOLA

V šoli se učimo,

nove prijatelje dobimo.

Če nam kaj ne gre,

lahko vprašamo učitelje.

 

Vedno nasmejani,

otroci razigrani.

A ko na vrsti delo je,

vsi skrijejo se.

 

Slovenščina, ki nam misliti da,

zgodovina, ki zares je fina.

Če učiš se, ni težko,

le verjemi in ti lažje bo.

 

Pri matematiki računi prevladujejo,

eksperimenti pri naravoslovju so.

Včasih je lepo in včasih je težko,

a vedno lažje bo, če se potrudimo.

 

Šport, ki ga vsakdo rad ima,

likovna, ki ni preveč težka.

V šoli včasih je težko,

a s prijatelji ti lažje bo.

 

So razna tekmovanja,

na katerih pridobimo nova znanja.

Ni važna zmaga ne poraz,

le, da pošten imaš obraz.

Mara Fendre, 6. a

 

ŠOLA

Na šoli so dolgi hodniki,

na njih se slišijo res čudni kriki.

Dolga je razlaga,

nam se v glavi dela zgaga.

 

Po enem mesecu so polni zvezki,

za kosilo so vedno zrezki.

V šoli je neskončno pisanje,

če je napaka,

je še neskončno brisanje.

 

V vrtcu nas ima vzgojiteljica,

v šoli pa stroga učiteljica.

V šoli velikokrat dobim čigumi,

žvečijo ga že mali umi.

 

Ko zvonec zazvoni,

cela šola domov odhiti.

Tia Arnič, 6. a

 

ŠOLA

Ali je šola res tako grozna, kot se zdi?

V njej se najde veliko lepih stvari,

kot so prijatelji, ki radi te imajo,

ter učitelji, ki dobro te poznajo.

 

Če zvonec zazvoni,

lahko srečni smo vsi.

Odmor vedno super je,

ker s prijatelji veliko družiš se.

 

V šoli morata pokati samo

smeh in radost in ne greh ter žalost.

Ko pa pride prepir,

učitelj reče: „Prosim, dajte mir.″

 

Med učenjem se veliko naučimo,

čeprav se nam zdi, da samo trpimo.

Nekaterim je ta reč zabavna,

večini pa zelo težavna.

 

Na šoli veliko zaposlenih je,

kot so učitelji, ravnateljica in kuharice.

Zaposlenih mora biti zelo veliko,

ker v šoli je učencev nepredstavljivo.

 

Učenci že komaj čakajo na konec,

saj imajo že šole zvrhan lonec.

Ko pa se šolski zvonec ponovno vključi,

pa se šola zaključi.

Ajda Videnšek, 6. c

 

PESEM O ŠOLI

Šola je greh,

počitnice so smeh.

Zdaj, ko je sedem let minilo,

se je čist’ vse spremenilo.

Odlične ocene šle so v nič,

a vsak dan je b’lo fajn ko hudič.

Matematika, slovenščina, fizika in kemija,

vse te predmete obvladam kot prava junakinja.

Skupaj raziskujemo svet in se učimo,

veselo ustvarjamo in sanje uresničujemo.

V razredu sedimo, smejimo se in klepetamo,

prijateljstva se stkejo kot nitke v prepletu.

Vsak dan je nova dogodivščina, nova priložnost,

da rastemo in gradimo svojo prihodnost.

Zarja Marzidovšek, 7. b

 

ŠOLA

V šolo hodim, se učim,

da ocene dobre jaz dobim.

 

Učenec znati mora vse,

da zabava se lahko prične.

 

Ko zvonec zazvoni,

odmor se prične,

sreča, smeh … začuje se.

Tarik Genjac, 6. d

 

ŠOLA

Ko zjutraj se zbudim,

hitro pohitim,

da v šolo ne zamudim.

Ker pridno se učim,

same petke pridobim

in s prijatelji se novega znanja veselim.

 

Znova in znova se športne veselim,

saj po igrišču lahko se

za žogo podim.

Nik Stražišar, 7. b

 

ŠOLA

Šola ni prav lahka šala,

je pa včasih prava zabava,

dve uri se učimo in

dobre ocene dobimo.

 

S sošolci se zabavamo,

skupaj si pomagamo,

kadar pa je res težko,

skupaj vsi stopimo.

 

Kosilo imamo res prav dobro,

zdravo in slastno,

ko pa s poukum končamo,

se hitro z avtobusom odpeljemo.

Neža Pirh Ramšak, 7. c

 

ŠOLA

Šola res zabavna je,

v njej veliko naučimo se.

 

Zjutraj se zbudimo

in hitro na bus odhitimo,

sicer neopravičeno uro dobimo,

če slučajno k pouku zamudimo.

 

Če smo kaj vprašani,

se dobro naučimo,

da odlično oceno pridobimo.

 

Na koncu leta pa se veselimo,

da na morje odhitimo,

saj dobra spričevala dobimo.

 

Za vikende pridno se učimo

ter včasih s prijatelji dobimo,

da znanje svoje poglobimo.

Tajda Žnidar, 7. c

 

ŠOLA

Zjutraj s torbo na ramenih

v šolo odhitim

vem, da tam bo dolgočasno,

a vseeno se bodrim.

Vem, da v šolo treba je,

da učim se,

znanje pridobim ter kmalu

za tem to šolo zapustim,

maturiram,

dobro delo dobim

ter počasi, a le dobro obogatim.

Liam Grubelnik Martič, 7. b

 

KAJ JE POMEN ŠOLE?

 Šola je stavba velika,

ki je vsepovsod raznolika.

Je hram znanja,

in truda za priznanja.

 

Cel dan v klopeh sedimo,

se s prijatelji smejimo,

domače naloge prepisujemo

in snov zapisujemo.

 

Učenje nam prihodnost gradi,

ki se je marsikdo boji.

V šoli je mnogo skrivnosti,

znanja in mladosti.

Neža Planko, 8. c

 

 

 

 

Šolski literarni natečaj Naj pesem šol. l. 2023/2024

Ob strani

Literarni natečaj Naj pesem na temo ŠOLA šol. l. 2023/2024

Zmagovalci:

  • 5. razred: BENJAMIN OTOREPEC, 5. B
  • 6. razred: JULIJ HLADNIK, 6. D
  • 7. razred: ANJA LUŽAR, 7. C
  • 8. razred: VERONIKA BLIZNAC, 8. C
  • 9. razred: VAL HAŽIČ, 9. d

 

Prava pot

Tam, kjer izvira znanje,

tam, kjer uresničijo se sanje,

tam šola stoji.

 

Tu nevednost zahaja,

tu znanje vzhaja,

tu tvoj pogled na svet se spremeni.

 

Na srce ti polagam

in s tem tvoji pameti pomagam,

naj ti v muko ne bo,

v šolo hoditi vsako jutro.

 

Naj igric tol′k ne bo,

rajši knjigo v roke vzemimo,

saj to bo naredilo,

da nevednost svita ne vid′la več ne bo.

 

Če šole ni,

znanje izpuhti

in telefon

na šolsko škodo vseh,

bitko dobi.

 

Če to se slučajno zgodi,

pripravi potovalko,

saj človeštvo v propad hiti.

 

Benjamin Otorepec, 5. b

 

ŠOLA

 

Šola naše je življenje,

sama radost in veselje.

Vsi v njo radi zahajamo

in v njej veselo rajamo.

Ko učitelj v razred prihiti,

vedno vstanemo se vsi.

Ko zvonec zazvoni,

vsi iz učilnice skočijo – en, dva, tri.

 

Ko rabim pomoč,

prijatelj pomaga mi rekoč:

„V šoli znati moraš vse,

zato rad spodbujam te!″

V šoli rad se učim

in dobre ocene si pridobim.

 

Ko v kuhinji kaj zadiši,

že k njej pridrvimo vsi.

Želodčki naši so veseli,

ker spet dobro kosilo bomo imeli.

Ko konec kosila je,

vsi v svoje učilnice razgubimo se.

 

V šoli naši je lepo,

saj si med seboj pomagamo.

Naj ostane še naprej tako,

pa življenje lepše bo.

Julij Hladnik, 6. d

 

ŠOLA

 V šoli res super je,

ko s prijatelji družimo se.

Vsak dan se nekaj novega naučimo

in nove izkušnje pridobimo.

Najraje pa imamo vsi,

ko šolski zvonec na koncu ure pozvoni,

če pa še domače naloge ni,

srečni smo vsi.

 

Tudi teste pišemo mi,

takrat nas zelo skrbi,

da le dobre ocene dobimo

in domov z veseljem odhitimo.

Nov navdih dobimo,

da se zopet pridno učimo,

sebi in staršem zadovoljstvo naredimo.

 

Lepo pa je,

ko se zabavamo in smejimo,

si dneve popestrimo,

skrbi na strani pustimo

in tudi učitelje razvedrimo,

včasih pa tudi razjezimo

ter šolo do naslednjega dne zapustimo.

Anja Lužar, 7. c

 

ZAKAJ MORAM V ŠOLO?

Starši so rekli drugače kot mi,

a meni je šola samo za v smeti.

Če šola obstajala ne bi ta več,

veseli in srečni, bilo bi odveč.

 

„Zakaj moram v šolo?″ je vprašal otrok.

„Saj mojo prihodnost naredil bo Bog!″

Je jokal, je stokal vse svoje dni,

a končno spoznal, da brez znanja mu ni.

 

Veliko učenja, veliko skrbi,

a sam je že mislil, da znanja več ni,

sam s sabo je padel v velik prepad,

da končno dobil bo veliko nagrad.

 

„Zakaj moram v šolo?″ sprašujemo se,

a znanje pomembno za vsakogar je.

V življenju brez znanja uspeha ne bo,

zato se potrudi, za prihodnost bo šlo!

Veronika Bliznac, 8. c

 

MOJA ŠOLA

V šoli sedim, od dolgčasa kričim

in si želim,

da zvonec naredi ring ring.

 

Če domače naloge ne naredim,

jih po ta zadnji dobim.

Ko domov odhitim,

se nič ne učim in samo zabavati želim.

 

Vsak si želi, da šole ni,

čeprav se nemogoče zdi.

Učiteljica teži,

nam pa dol visi.

 

Zdaj šport sledi,

vsak tega se razveseli.

Čeprav neumno se zdi,

šolo potrebujemo vsi.

 

Šesto uro sedim,

se v uro zatopim,

kazalec se upočasni,

kot da traja sto dni.

 

Vsi prijatelji so odšli,

se z avtobusom odhiti,

domov prispeli smo vsi,

da bi se zabavali.

Val Hažič, 9. d