Žička kartuzija

Ob strani

MIA MARGUČ 8.A

Reka Dravinja pošumeva glasno,
vinograd v Konjicah raste lepo.
Zgodba zanimiva začne se tako,
prisluhnite, če vas zanima, kako.

Legenda stara je ohranila se,
da grof Otokar rekel je:
˝Domovanje menihov Zajcklošter bo, pa pika!˝
saj kraj je to kot se ”šika”

Leta davnega se to je zgodilo,
zdaj pa star samostan piše
nam Slovencem zgodovino.

V gostilni Gastuž, takoj ob samostanu,
dobite dobro staro vino.
Kdor pride, postrežen je hitro,
kakor grof visokega rodu nekoč res fino.

Stara klet še kar stoji,
in hrani nam to ta pravo
s srcem pridelano penino.

Čudovitih se je ohranilo,
kar veliko rokopisov.
Zato razstavo so odprli,
da svet pozabil ne bi
tega starega jezika.

In zvečer, ko se po ogledu,
Žičke Kartuzije odpravljaš spat,
se sprašuješ:
,,Kaj je tem Slovenskim
kmetom,
da se v mesta preselijo,
kmetije zapuščene zapustijo,
se dela na zemlji bojijo
in od gensko spremenjene hrane raje živijo?”

 

Mia Marguč, 8. a- sodelovanje na razpisu Festival lepopisja v Žički kartuziji

Žička kartuzija

Ob strani

KAJA FLAJS 7.C

Čez hribe in doline
sem se podala,
in pred veliko graščino
Žičke Kartuzije pristala.
Zagledala sem vrata velika
in radovedno vstopila,
da bi med obzidjem starim
kaj novega odkrila.
Tam stoji star samostan
kjer so nekoč živeli menihi,
in za njimi so ostali
le čudoviti rokopisi.
Sedaj se tu dogaja to,
da v kleteh se vina starajo,
in se v najstarejši slovenski gostilni
spoštljivo in z užitkom užijejo.
Med obzidjem se tudi
lončarska dela skrivajo,
v okolici pa zelišča in zdravilne rastline
tako kot nekoč tudi danes rastejo.
Meni ta mirna dolina
zelo prijetna in lepa je,
zato vas vabim,
da si jo ogledate.

Kaja Flajs, 7. c