Jurij Uranič | Literarno glasilo

PUBERTETA – VESOLJEC

Ob strani

PUBERTETA – VESOLJEC

Ko enkrat od Zemlje odlepiš se stran,
je isto, kot da bi te nesel orkan,
ful si zmeden,
čisto pregret,
a čisto na koncu spet najdeš ta svet.

A nazaj prideš čisto drugačen,
posebno pomembno pa je, da si lačen,
ker si čisto bled,
imaš mal besed,
a si se naučil to,
kar si proučil,
pa to ni vse,
orientacija se ti podre.

In imaš to temo,
ko napade te s tremo
in ko si razbit,
pa še padeš na rit.

In hočeš nazaj,
vprašanje pa zakaj,
na koncu poveš,
da čist nič več ne veš.

In potem ugotoviš,
da se vsega bojiš,
ko pa mama ti roko poda,
se Zemlja spet čisto zravna.

Erik Fenko, 5. a

Nekoč je živel mali fantek. Šel je prvič v šolo in ko je prišel iz šole, se je šel igrat. Odšel je v kabinet. Tam je našel rdeč gumb. Odšel je k očku in ga vprašal: »Kaj je to?« Očka mu je rekel, da ne ve in da naj vpraša mamico. Šel je k mamici, a tudi ona tega ni vedela. Rekla mu je, naj vpraša učiteljico. Šel je k učiteljici in jo vprašal, a tudi ona ni vedela. Rekla mu je, naj vpraša brata. Šel je k bratu. Vprašal ga je, če ve, kaj je to. Rekel mu je, da ne ve in naj gre k stricu. Ko je prišel k stricu, ga je vprašal, če ve, kaj je to. Odgovoril mu je, da ne ve in da naj vpraša teto. Šel je k teti. Vprašal jo je, če ve, kaj je to. Povedala je, da ne ve. Šel je k očku in mu potožil, da ni nič izvedel. Očka mu je svetoval, da si naj naloži aplikacijo, s katero slikaš predmet, in ti pove, kaj je tisto, kar iščeš.

Jonatan Hladnik, 2.nc

2. b piše rime

Ob strani

Literarni natečaj ob slovenskem kulturnem prazniku Moja domovina

Ob strani

Literarni natečaj ob slovenskem kulturnem prazniku Moja domovina

(Pia Stožir, 5.b)
PESEM O MOJI DOMOVINI

Slovenija, od kod lepote tvoje?
Kjer Triglav se vzpenja v nebu,
kjer Soča drvi z modro vodo
in blejski otoček krasi jezero.

Planica, naša snežna kraljica,
je dom zlatih skakalcev
in vseh oboževalcev.

Tu so doma tudi fantje
svetovnega formata,
ki jih nazaj privabijo
dobrote slovenskega pečata.

Tu so Dončič, Rogljič in Pogačar,
trojica, ki jim diši potica,
kranjska klobasica
in prekmurska gibanica.

V Postojnski jami človeška ribica živi
ter gruča lipicancev proti Ljubljani drvi.
Deželo našo vsako pomlad
kurenti prebudijo,
praznike pa nas z Zdravljico veselijo.

(Minka Ferjuc, 5.b)
MOJA DOMOVINA

Kaj imamo, sploh ne vemo,
dobro pijemo in dobro jemo.
Ne samo potica,
tudi vince naša je sladica.

Vsem na morje, v hribe se mudi,
res se dobro nam godi
v vsej tej raznolikosti.

Čeprav majhna je dežela,
kotičkov vseh še ne poznamo,
Slovenijo, deželo našo, radi imamo.

(Sara Čretnik, 5. s)

(Nina Šplajt, 5. n)
DOMOVINA

Domovina je tam, kjer so lepe gore,
hribi, morje in prekmurska ravnina.
Tam se čuti dobro in odkrito srce
ter kotiček, kjer vlada resnica.
Tam stoji moj rojstni kraj
in se čuti toplina.
Tam je moja domovina,
kjer cveto rumene rožice.
nikdar pozabila je ne bom.

(Vita Vranc, 5. n)
DOMOVINA

Domovina je tam,
kjer svoj dom imam.
V Sloveniji je lepo,
ker ptički pojo.
Vse, kar si zaželim,
tu je, če si dovolim.
Imam morje, reke, gore
in najvišji vrh.
To je naš visokogorski Triglav.
Pozimi pobeljen s snegom je,
poleti poln rožic je.
Ob božiču pa ob pesmih
zberemo se,
saj to naša navada je.

(Alen Amon, 4.b – Zmagovalna pesem)