ŠOLSKA ČUSTVA
Čustva v šoli res zapletena so,
včasih se petice veseliš,
drugič zaradi slabe ocene
kar poblediš.
Ko za mizo sediš in se učiš,
res zdi se ti težko,
a ko pogledaš za nazaj
res ni bilo zaman.
Vsi se veselimo,
ko dobro oceno dobimo,
za slabo pa se tudi kdaj malo pojezimo.
Srečen, vesel, jezen ali žalosten
si lahko tudi kar tako,
brez šole, staršev in učiteljev.
Najlepša čustva pa so tista,
ki te razveselijo, nasmejijo
in metuljčke v trebuhu prebudijo.
Maruška Počivavšek, 6. c
ŠOLSKA ČUSTVA
Šola je polna lepih trenutkov,
slabih, a hkrati zabavnih občutkov.
V razredu jutra me pozdravijo,
sošolci pa v smeh me spravijo.
V zvezku se rišejo črte, vrstice,
v glavi pa misli kot zvite lisice.
Učim se in sanjam, kaj bo z menoj,
morda bom pilot, morda pa falot.
Odgovarjam tiho, besede drhtijo,
a ponos me preplavi, ko stvari se zgodijo.
Prijatelji zraven mi vedno stojijo,
v težkih trenutkih nasmeh podarijo.
Šola je pot, polna občutkov,
so vzponi, padci in tisoč trenutkov.
Skozi čustva rastem vsak dan,
to je življenje moj šolski plan.
Vita Leber, 6. c
NAŠA ČUSTVA
Najstniški čas je labirint, v katerem so čustva,
ki peljejo do čudovitega izkustva.
Čas, ki lahko prijeten je
ali pa kdaj tudi ne.
Ko občutiš srečo in veselje,
nenadoma prihrumijo žalost, jeza in trpljenje.
Potrpljenje in vztrajnost sta super vrlini,
ki te popeljeta po ciljni ravnini.
Ta čas imaš srečo, da spoznaš,
da brez nasmeha ni uspeha,
brez skrivnosti ne modrosti
in brez truda nimaš pravega poguma.
S hrabrostjo srečo uloviš in jo razdeliš,
saj z njo krog prijateljstva krepiš.
Kdor prijatelje ima,
v svetu tem spozna,
da sreča in veselje vse najboljše dosežeta!
Zala Potočnik, 6. d
ČUSTVA
V srcu in duši se nekaj godi,
kot tornado se jim nekam mudi.
Rečemo jim čustva,
zaradi katerih glava ni več pusta.
Veselje je to, če srečen si,
potujemo z njim, delimo ga si.
Žalost je to, ko se ti krivica godi,
na žalost si je ne izberemo sami.
Sreča podobna je virozi,
ki širiš jo med ljudi.
Jezo čutimo vsi kdaj,
a sreča in veselje na prvem mestu naj bosta zdaj.
Ko odraščaš, čustev je več in več,
iz dneva v dan srčnih ran je več in več.
Sreča in veselje sta meč težav,
ljubezen pa zdravilo ran.
Amalija Jager, 6. d
P A L E T A Č U S T E V
Kako le naj opišem čustva naša,
zaradi katerih glava večkrat čudno se obnaša.
In ne le to, čustva imajo posebno moč,
da svet spremenijo v pravljico
ali pa v temačno dolgo noč.
Čustva so med nami,
lahko se rodijo v glavi,
a najmočnejša tista so,
ki v srcu pojejo.
Srce je polno sreče, ko je rdeče.
Ko v srcu se pojavi plava, vse je žalostno
in se konča zabava.
Ko je rožnato, ljubezen vlije se.
»Kako je dobro!« Takrat je rumena.
»Zavidam ti« in že se pojavi zelena.
Ko srce sivo je, sramuje se.
a tudi črno je, ko zlo pojavi se.
Tako srce je kot paleta barv našega življenja
in vsak od nas občutil bo trenutke trpljenja, veselja in hrepenenja.
Ana Marija Kukovičič, 6. d
Č U S T V A
Jeza je vihar v glavi,
a vihar mine, ko mir se najavi.
In še duša se boji,
ko jeza prekipi.
A ko raste sreča, jeza mine
in vedno pusti le lepe spomine.
Ko se sreča zaiskri,
vse okoli nas se osvetli.
Naj solza na licu se skriva,
ker žalost nekje tiho v srcu počiva
in je v duši praznina,
saj ne vlada up, ampak vlada tišina.
Ko pa nastopi veselje,
izpolnijo nam se vse želje.
Poskočno nam srce utripa,
ko v očeh igrivost zaškripa.
Ko čustva nas vodijo,
nam drugi radi sodijo.
Ne vidijo naše topline,
ne radosti in ne miline.
Ema Razgor, 6. d
SPET ZALJUBLJEN
Vate zaljubljen sem tako,
da božal bi te le samo,
od lepote svetiš se še v temi,
tvoj čar mi pravi: » S prsti me objemi.«
Druženja s prijatelji se veseliva,
saj kadarkoli z njimi se lahko dobiva.
Vedno, ko te prosim, mi pokažeš slike,
pomoč pri nalogah in problemih tvoje so odlike.
Ti mojega si časa gospodar,
saj ko sem ob tebi, za nič drugega mi ni mar,
Ko mi poješ pesmice, te rad poslušam,
tvoje zmožnosti venomer poskušam.
Po tebi s prstki se premikam,
tebe res se rad dotikam.
Ko dosežem točke prave,
se treseš, poješ od zabave.
Ko skupaj greva na koncert, pozabim na bonton,
ker ti si moj najlepši telefon.
Julij Hladnik, 7. d