LJUBEZEN
Ljubezen je tudi bolezen,
včasih za punce,
včasih za fante.
Ljubezen govori.
Le kaj govori …
Morda, da je ljubezen
lepa stvar pa tudi zabavna.
Ali pa kaj drugega.
V našem razredu
Je veliko ljubezni.
A najti pravo, je težko.
Da jo našli bi,
bi bilo lepo.
Ljubezen, ljubezen,
le kam bežiš,
le kam tako hitiš.
Morda tu, morda tam,
se kmalu oglasiš.
Pridi še k meni
in še k meni
pa še k meni.
Ajda Kropec, 4. r. POŠ NC
LJUBEZEN
Nekoga objeti
pomeni rad ga imeti.
Ko vidim ga,
poljubček mi da.
Njegova bližina
je moja toplina.
Ko pogledam ga,
mi v srčku zaigra.
Korina Stropnik, 4. b
KAJ JE VESELJE
Kaj je veselje?
Mogoče, kar te v srcu ogreje
ali pa te nasmeje?
Mogoče kaka šala,
velika ali mala?
Kaj je veselje?
Ko se ti nekdo v objem zavije
ali pa te z odejo pokrije?
Mogoče ti lepo misel napiše
ali lepo risbo nariše.
Kaj je veselje?
V šoli lepe ocene?
Mogoče skromno, a lepo darilo,
ki se je v veselja papir ovilo,
tisto pravo, iz srca?
Je pa svet poln veselja
zame in zate,
vse revne, bogate,
tiste taprave,
veselja polne glave.
Brina Kramar, 5. r., Nova Cerkev
VESELJE
Veselje nekaj je,
kar v tebi močno vre,
ko se razveseliš,
največjo moč dobiš.
Veselje ima to moč,
da odnese te daleč proč,
med oblake in nazaj,
med oblaki pa je raj.
Veselje močno te poživi,
lahko tečeš uro, mogoče tri,
zato pa veselje čustvo je,
ker ko si vesel,
zmoreš čisto vse.
Erik Fenko, 5. a
SRČNA HARMONIJA
Vesel si, ko si nasmejan,
ko razmišljaš čudovito stvar.
Vesel si, ko s prijatelji si sam,
ko z njimi se brez skrbi podaš v dan.
Za enega veselje je denar,
za drugega pa čisto druga stvar.
Za tretjega veselje je toplina,
ki prihaja iz toplega kamina.
Veselje je zaklad,
ki skriva se v nas,
le najti ga bo treba,
da se zgodba bo lahko začela.
Fiona Orlčnik, 5. c
ŠOLSKO VESELJE
Veselje se začne,
ko v šolo prihitim.
Na šolskih hodnikih obrazi
poznani in nasmejani.
Globoko v srcih vemo,
da nas združuje prijateljstvo.
Sreča se skriva v majhnih rečeh.
Sploh se ni treba obremenjevati,
kaj prijatelju dati,
veliko že nalezljiv nasmeh do ušes šteje
in lepa beseda, ki dušo pogreje.
V šoli se učimo, pišemo,
barvamo, računamo.
To je kar veliko stvari
in moramo se zavedati,
da odlične ocene niso vse.
Šteje le pravo znanje,
ki ga odnesemo v življenje.
Ko zvonec za odmor zvoni,
veselje v nas zažari.
Tistih nekaj minut se družimo,
igramo, pogovarjamo
in iskrena prijateljstva ustvarjamo.
Mia Petek, 5. a
ČUSTVA
Gnus, žalost, strah in jeza,
čisto vse nam ne ustreza.
Radi bi veselje vsi,
srečo, radost čist’ vse dni.
Ampak, žal, tako ne gre,
vsako čustvo dobro je.
Naj bo še tako solzavo,
strašno, grdo in kričavo.
Če čustva znaš obvladati,
koristna vsa so brez skrbi.
Čustva imamo čisto vsi,
tudi sosedov stric v Ameriki.
Veselje, žalost, jok in sreča,
v glavi je že gneča.
Ljubezen, dolgčas in pa sram,
lahko povem, ne lažem vam.
V življenju čustev je ogromno,
to povem vam čisto skromno.
Presenečenje, jeza in pa strah,
vsa čustva povem vam kar na mah.
Dajmo skupaj jih v lonec,
tej pesmici pa rečem konec!
Antonija Gregorin, 6. a
ČUSTVA
Ko sedim v temi,
po meni polzijo solze nocoj,
ker njega ni več z menoj.
Spominjam se na čas,
ko z njim srečna sem bila.
Strah me je priznati,
da žalost živi v meni.
Moje srce me boli,
ko spominjam se na pretekle dni.
Čez čas ta rana se zaceli,
ampak ko misel nanj
v moje srce prileti, spet zaboli,
a na koncu bom spet srečna z njim.
Elisa Felicijan Podgoršek, 6. a
VRTILJAK ČUSTEV
Če se čudno počutiš,
veš, da nekaj ni prav,
čustva izražaš,
če si bolan ali zdrav.
Ljudje ne razumejo čustev,
ker pridejo kar tako,
ne glede na vreme,
če je lepo ali grdo.
Radi se jezijo na druge,
ampak to ni prav,
potem pa so že veseli,
kot da bi jih nekdo žgečkal.
Pogovarjajo se o strašnih stvareh,
saj to je popularno pri takšnih ljudeh.
Strah jih je, kaj bo zdaj z njimi,
kaj bo s temi politiki v tujini?
Delajo se pogumne navzven, ne na not,
da so hrabri in da ne bojijo se zgodb.
Tolažijo druge, čeprav jih je strah,
to delamo ljudje, ko nič nam ne gre.
Radi se smejijo z odprtimi usti,
če ne druga, ker so v trgovinah popusti.
Pripovedujejo šale in pokajo štose,
poleg nasmeška dobijo rdeče nose.
Čustva so za vse ljudi,
tudi za otroke, čeprav jih včasih boli.
Čustev ni treba zadrževati v sebi,
raje pokaži, kaj dogaja se v tebi.
Iz verzov nastal je pravi vrtiljak,
ustavim se, da ne naredim preveč napak.
Hitro drvim naprej,
ker čustva se ne ustavijo prej ali slej.
Viktorija Žibret, 6. a
ČUSTVA
Čustva so lahko lepa
kot rdeče vrtnice,
ki komaj čakajo,
da spet zacvetijo.
Čustva so lahko grda
kot oveneli tulipani,
ki prosijo za svežo vodo
in čisto vazo.
Čustva so lahko strašna
kot grozljivi duhovi,
ki stanujejo v zapuščenih stavbah
in uživajo, ko ustrahujejo ljudi.
Čustva so lahko vesela
kot otrok, ki ima dobro srce,
ki mu iz oči veselje žari
ter sladek nasmeh smeji.
Tijana Špes, 6. d
RAZLIČNA ČUSTVA
Pri čustvih je pač tako,
a nobeden jih ne izrazi enako.
Ker če drugače bi bilo,
uf, kako bilo bi dolgočasno.
Nekateri se takoj nasmejejo do ušes,
kot da so veseli do nebes.
Pri nekom pa je lahko veselje še tako veliko,
pa se ne nasmeji niti za piko.
Nekateri razjezijo se že za majhne stvari,
saj se jim meja razuma hitro poruši.
Tisti, ki pa znajo zbrati misli in se umiriti,
znajo včasih jezi pobegniti.
Žalost je tudi za vse drugačna,
a vsi vedo, da je med čustvi najbolj mračna.
Tudi strah je včasih naš vladar,
a naj ne premaga nas nikdar.
Gnus nas varuje pred slabimi stvarmi,
kot je hrana plesniva in škodljive snovi.
A kljub njemu nekateri poskusili bi vse,
tudi če telesu škoduje.
Mara Fendre, 7. a
VESELJE IN SREČA
Veselje in sreča
sta lahko kot velika darilna vreča.
Kdor je vedno vesel,
bo ves svet objel.
Kdor srečo deli,
vsa srca osvoji
in nikoli osamljen ni.
Sreča in veselje
sta kot bisera dva,
v svetu današnjem,
polnem jeze in zla.
Miha Novak, 7. b
VLAKEC ČUSTEV
Veselje je lepa stvar,
a ga nam ne čuva vedno čuvar,
vsi si ga želimo,
tudi, ko spimo.
Vesel si, ko dobiš odlično oceno
in ne narediš veliko sceno.
Včasih pride žalost pred vrata,
takrat hočem biti čisto sama,
po sobi leži vsa krama,
poskuša ti jo pospraviti mama.
Pridejo dnevi, ko si sam,
a nikdar nisi brez lepih sanj.
Toliko čustev doživimo,
gredo kar hitro mimo.
Žalost pride ali pa je ni,
nikdar pa ne sedi,
tudi k tebi ne hiti.
Jok ni slaba stvar,
nam pa je kar znan.
Za čustva sem hvaležna,
za boleča, srečna in nežna,
čustva nam popestrijo spomine,
nam dodajo ščepec čarovnije.
Jeza z močnimi koraki pride
in kar hitro ne odide,
zaloputnimo z vrati trdo,
vsi drugi prevzamejo krivdo.
Včasih žalost premaga jezo,
počutimo se kakor za kako ječo.
Slabih čustev ni konca
kot maminega pohorskega lonca,
ampak ena žlica lonca,
pride slabim čustvom do konca.
Tako smo na vlakcu čustev
vsako jutro, vsak večer, ves dan,
a nikoli ne smemo pozabiti svojih ljubih sanj,
ki nam pomagajo premagati vsak dan.
Ema Planko, 7. b
ČUSTVA
Vsi ljudje čustva imajo,
le da nekateri pokazati jih ne znajo.
Čustva kot reka so, ki teče skozi nas,
včasih gre prehitro, drugič pa kot plaz.
V veselju sijemo, v žalosti pademo,
a na koncu vedno znova vstanemo.
Ljubezen pa greje nas, ko srce zažari,
a včasih tudi ugasne,
zato pa nanjo pazimo mi.
Strah rad preizkuša nas,
a na koncu da pogum.
Jeza je le vihar v srcu,
ki udari brez pregrad.
V vsakem občutku je lekcija,
ki vodi nas naprej,
da v vsakem trenutku najdemo moč,
da gremo naprej.
Lucija Cvikl, 7. c