Nagrajene pesmi:
Nian Gajšek, 4. b: Strah
Patricija Rezar, 5. c: Moje veselje
Benjamin Otorepec, 6. b: Najbolj iskana
Neja Kršlin, 7. a: Tiho upanje
Lovro Lamut, 8. b: Čarobni vrt čustev
Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac, 9. c: Čustva
STRAH
Strah je bolečina, ki v srcu tam ždiš,
ko jo začutiš, brž k mamici zbežiš.
»Strah me je!« od groze zakričiš,
nato pa po hiši se razbežiš.
Tečeš in tečeš po stopnicah gor in dol,
ko pa prideš do omare,
pa pomisliš na to:
»Strah me je vsega,
kar pred mano stoji!«
Zato grem v posteljo in zaprem oči!
Ko pa se vrnem do mamine bližine,
pa bum vse izgine.
Nian Gajšek, 4. b
Moje veselje
Življenje je polno veselja,
kadar izpolni skrita se želja.
Kadar se prijatelju zazremo v oči
in v njih iskrica veselja zažari.
Vesela sem, kadar slišim veselo novico
in kadar dobim za darilo potico.
Kadar grem na zanimivo potovanje
in se izpolnijo mi sanje.
Vesela sem, kadar lepo oceno dobim,
in kadar se novo snov dobro naučim.
Kadar mi flavta lepo zazveni,
takrat veselje v srcu žari.
Vesela sem, da smem v šolo hoditi
in se veliko stvari naučiti.
Vesela sem, da imam prijeten dom,
zato vedno staršem hvaležna bom.
Vesela sem, da dva bratca in sestrico imam,
saj z njimi zanimiv mi je vsak dan,
z mamico in atijem veseli smo,
ko kaj lepega doživljamo.
Veselje je čudovito čustvo,
ki ga človeku da srce plemenito,
zato se skupaj veselimo
in sreče si želimo.
Patricija Rezar, 5. c
Najbolj iskana
Sreča je nekaj, česar ne moreš pojesti,
ampak brez nje sestradan umreš.
Za srečo je vedno vredno živeti,
je v drobnih trenutkih, to se šele kasneje zaveš.
Lahko si še tak silak,
ali mogočen orjak,
ampak brez sreče si bedak,
v srcu strt in zunaj mehak.
Sreča ni v zlatu premožnost,
temveč, če imaš nekoga rad,
če veš, da nekomu pripadaš,
to je tisti pravi življenjski zaklad.
Sreča ni samoumevna, ne more za vedno ostat,
zato boš pravo cenil takrat,
ko vsak dan ne bo meden,
ampak bo v tebi tudi jesen.
Če ti bo sreče zmanjkalo,
ko ti pri srcu več ne bo toplo,
slej kot prej se vrne dan,
ko čutiš, da si spet močan.
Na koncu pa še en nasvet,
kako to srečo vedno ujet;
z nekom, ki ga rad imaš, moraš živet,
ga s sabo vzet, ko greš v svet.
Benjamin Otorepec, 6. b
TIHO UPANJE
Že dolgo čakam na ta dan,
da ljubezen svojo ti priznam.
Strah pa dobro že poznam,
saj z njim stopam prav vsak dan.
Zakaj me je tako strah,
povedati na glas,
da v vseh mojih sanjah
slišim le tvoj glas.
Zdaj čakam na trenutek,
ko pravi bo občutek,
da zaupam ti ljubezen mojo,
o kateri že ptice pojejo.
Ne vem, kdaj ti bom povedal,
vem le, da ne bom odnehal.
Mogoče danes ali jutri,
samo da sem v tvoji družbi.
Vem, da srce je moje,
že dolgo časa samo tvoje.
Čakam pa in upam le,
da kmalu ti vztrepeta srce.
Neja Kršlin, 7. a
ČAROBNI SVET ČUSTEV
V srcu se skriva svet čaroben
kot vrt, kjer cveti vsak trenutek zlat,
radost, toplina in smeh so vodnjak,
ki z ljubeznijo polni vsak nov dan.
Upanje sveti kot severni sij,
zaupanje dviga me k višku vse dni,
mir v objemu šepeta mi glas,
da v tišini najdem svoj zlati čas.
Ponos kot hrast, ki korenine drži,
moč mi podarja, ko veter zagrmi,
pogumen kot plamen mi temo svetli,
da strah v srečo samo pretopim.
Hvaležnost kot zvezda noč razsvetli,
z njo vidim lepoto, ko svet zažari,
v srcu cvetijo vsi občutki kot raj,
v objemu čustev je skrit moj zakaj.
Lovro Lamut, 8. b
ČUSTVA
Čustva so pesmi, vsaka zapoje,
čustva so zgodbe, vsaka po svoje.
Brez čustev brezčudni smo včasih ljudje,
a misel na srečo nam srce pojé.
Kaj je ljubezen, je gripa, bolezen?
kaj misliš, ni važno, ko čutiš srce.
Vidiš nesrečo, se grozno počutiš,
cmok je v grlu in žalost občutiš.
Ko sreča pretvori v jezo nekdaj,
vedno vprašamo mi se zakaj.
»Vesel sem, da končno lahko grem domov,
a ulica polna je hiš in strahov.«
Jeza v meni pretvori se v strah,
ne čutim ne sreče, v meni le prah.
Nič več ne morem, vse me skrbi,
»Kaj so ta čustva?« – mi v glavi šumi.
Sreča, sovraštvo, ljubezen, skrbi,
vse je normalno za vse te ljudi.
Kaj so zdaj čustva, se vprašajo vsi,
odgovor na to nihče ne dobi.
Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac; 9. c