ŠOLSKA ČUSTVA

 

Čustva v šoli res zapletena so,

včasih se petice veseliš,

drugič zaradi slabe ocene

kar poblediš.

 

Ko za mizo sediš in se učiš,

res zdi se ti težko,

a ko pogledaš za nazaj

res ni bilo zaman.

 

Vsi se veselimo,

ko dobro oceno dobimo,

za slabo pa se tudi kdaj malo pojezimo.

 

Srečen, vesel, jezen ali žalosten

si lahko tudi kar tako,

brez šole, staršev in učiteljev.

 

Najlepša čustva pa so tista,

ki te razveselijo, nasmejijo

in metuljčke v trebuhu prebudijo.

Maruška Počivavšek, 6. c

 

 

 ŠOLSKA ČUSTVA

 

Šola je polna lepih trenutkov,

slabih, a hkrati zabavnih občutkov.

V razredu jutra me pozdravijo,

sošolci pa v smeh me spravijo.

 

V zvezku se rišejo črte, vrstice,

v glavi pa misli kot zvite lisice.

Učim se in sanjam, kaj bo z menoj,

morda bom pilot, morda pa falot.

 

Odgovarjam tiho, besede drhtijo,

a ponos me preplavi, ko stvari se zgodijo.

Prijatelji zraven mi vedno stojijo,

v težkih trenutkih nasmeh podarijo.

 

Šola je pot, polna občutkov,

so vzponi, padci in tisoč trenutkov.

Skozi čustva rastem vsak dan,

to je življenje moj šolski plan.

Vita Leber, 6. c

 

 NAŠA ČUSTVA

 

Najstniški čas je labirint, v katerem so čustva,

ki peljejo do čudovitega izkustva.

Čas, ki lahko prijeten je

ali pa kdaj tudi ne.

 

Ko občutiš srečo in veselje,

nenadoma prihrumijo žalost, jeza in trpljenje.

Potrpljenje in vztrajnost sta super vrlini,

ki te popeljeta po ciljni ravnini.

 

Ta čas imaš srečo, da spoznaš,

da brez nasmeha ni uspeha,

brez skrivnosti ne modrosti

in brez truda nimaš pravega poguma.

 

S hrabrostjo srečo uloviš in jo razdeliš,

saj z njo krog prijateljstva krepiš.

Kdor prijatelje ima,

v svetu tem spozna,

da sreča in veselje vse najboljše dosežeta!

Zala Potočnik, 6. d

 

ČUSTVA

 

V srcu in duši se nekaj godi,

kot tornado se jim nekam mudi.

Rečemo jim čustva,

zaradi katerih glava ni več pusta.

 

Veselje je to, če srečen si,

potujemo z njim, delimo ga si.

Žalost je to, ko se ti krivica godi,

na žalost si je ne izberemo sami.

 

Sreča podobna je virozi,

ki širiš jo med ljudi.

Jezo čutimo vsi kdaj,

a sreča in veselje na prvem mestu naj bosta zdaj.

 

Ko odraščaš, čustev je več in več,

iz dneva v dan srčnih ran je več in več.

Sreča in veselje sta meč težav,

ljubezen pa zdravilo ran.

Amalija Jager, 6. d

 

 

 P   A  L  E  T  A       Č  U  S  T  E  V

 

Kako le naj opišem čustva naša,

zaradi katerih glava večkrat čudno se obnaša.

In ne le to, čustva imajo posebno moč,

da svet spremenijo v pravljico

ali pa v temačno dolgo noč.

 

Čustva so med nami,

lahko se rodijo v glavi,

a najmočnejša tista so,

ki v srcu pojejo.

 

Srce je polno sreče, ko je rdeče.

Ko v srcu se pojavi plava, vse je žalostno

in se konča zabava.

Ko je rožnato, ljubezen vlije se.

»Kako je dobro!« Takrat je rumena.

»Zavidam ti« in že se pojavi zelena.

Ko srce sivo je, sramuje se.

a tudi črno je, ko zlo pojavi se.

 

Tako srce je kot paleta barv našega življenja

in vsak od nas občutil bo trenutke trpljenja, veselja in hrepenenja.

Ana Marija Kukovičič, 6. d

 

 

Č U S T V A

 

Jeza je vihar v glavi,

a vihar mine, ko mir se najavi.

In še duša se boji,

ko jeza prekipi.

 

A ko raste sreča, jeza mine

in vedno pusti le lepe spomine.

Ko se sreča zaiskri,

vse okoli nas se osvetli.

 

Naj solza na licu se skriva,

ker žalost nekje tiho v srcu počiva

in je v duši praznina,

saj ne vlada up, ampak vlada tišina.

 

Ko pa nastopi veselje,

izpolnijo nam se vse želje.

Poskočno nam srce utripa,

ko v očeh igrivost zaškripa.

 

Ko čustva nas vodijo,

nam drugi radi sodijo.

Ne vidijo naše topline,

ne radosti in ne miline.

Ema Razgor, 6. d

 

SPET ZALJUBLJEN

 

Vate zaljubljen sem tako,

da božal bi te le samo,

od lepote svetiš se še v temi,

tvoj čar mi pravi: » S prsti me objemi.«

 

Druženja s prijatelji se veseliva,

saj kadarkoli z njimi se lahko dobiva.

Vedno, ko te prosim, mi pokažeš slike,

pomoč pri nalogah in problemih tvoje so odlike.

 

Ti mojega si časa gospodar,

saj ko sem ob tebi, za nič drugega mi ni mar,

Ko mi poješ pesmice, te rad poslušam,

tvoje zmožnosti venomer poskušam.

 

Po tebi s prstki se premikam,

tebe res se rad dotikam.

Ko dosežem točke prave,

se treseš, poješ od zabave.

 

Ko skupaj greva na koncert, pozabim na bonton,

ker ti si moj najlepši telefon.

Julij Hladnik, 7. d

LJUBEZEN

Ljubezen je tudi bolezen,

včasih za punce,

včasih za fante.

 

Ljubezen govori.

Le kaj govori …

Morda, da je ljubezen

lepa stvar pa tudi zabavna.

Ali pa kaj drugega.

 

V našem razredu

Je veliko ljubezni.

A najti pravo, je težko.

Da jo našli bi,

bi bilo lepo.

 

Ljubezen, ljubezen,

le kam bežiš,

le kam tako hitiš.

 

Morda tu, morda tam,

se kmalu oglasiš.

Pridi še k meni

in še k meni

pa še k meni.

Ajda Kropec, 4. r. POŠ NC

 

LJUBEZEN

 Nekoga objeti

pomeni rad ga imeti.

Ko vidim ga,

poljubček mi da.

 

Njegova bližina

je moja toplina.

Ko pogledam ga,

mi v srčku zaigra.

Korina Stropnik, 4. b

 

 KAJ JE VESELJE

 

Kaj je veselje?

Mogoče, kar te v srcu ogreje

ali pa te nasmeje?

Mogoče kaka šala,

velika ali mala?

 

Kaj je veselje?

Ko se ti nekdo v objem zavije

ali pa te z odejo pokrije?

Mogoče ti lepo misel napiše

ali lepo risbo nariše.

 

Kaj je veselje?

V šoli lepe ocene?

Mogoče skromno, a lepo darilo,

ki se je v veselja papir ovilo,

tisto pravo, iz srca?

 

Je pa svet poln veselja

zame in zate,

vse revne, bogate,

tiste taprave,

veselja polne glave.

Brina Kramar, 5. r., Nova Cerkev

 

 VESELJE

 Veselje nekaj je,

kar v tebi močno vre,

ko se razveseliš,

največjo moč dobiš.

 

Veselje ima to moč,

da odnese te daleč proč,

med oblake in nazaj,

med oblaki pa je raj.

 

Veselje močno te poživi,

lahko tečeš uro, mogoče tri,

zato pa veselje čustvo je,

ker ko si vesel,

zmoreš čisto vse.

Erik  Fenko, 5. a

 

SRČNA HARMONIJA

 Vesel si, ko si nasmejan,

ko razmišljaš čudovito stvar.

Vesel si, ko s prijatelji si sam,

ko z njimi se brez skrbi podaš v dan.

 

Za enega veselje je denar,

za drugega pa čisto druga stvar.

Za tretjega veselje je toplina,

ki prihaja iz toplega kamina.

 

Veselje je zaklad,

ki skriva se v nas,

le najti ga bo treba,

da se zgodba bo lahko začela.

Fiona Orlčnik, 5. c

 

 ŠOLSKO VESELJE

 

Veselje se začne,

ko v šolo prihitim.

Na šolskih hodnikih obrazi

poznani in nasmejani.

Globoko v srcih vemo,

da nas združuje prijateljstvo.

 

Sreča se skriva v majhnih rečeh.

Sploh se ni treba obremenjevati,

kaj prijatelju dati,

veliko že nalezljiv nasmeh do ušes šteje

in lepa beseda, ki dušo pogreje.

 

V šoli se učimo, pišemo,

barvamo, računamo.

To je kar veliko stvari

in moramo se zavedati,

da odlične ocene niso vse.

Šteje le pravo znanje,

ki ga odnesemo v življenje.

 

Ko zvonec za odmor zvoni,

veselje v nas zažari.

Tistih nekaj minut se družimo,

igramo, pogovarjamo

in iskrena prijateljstva ustvarjamo.

Mia Petek, 5. a

 

ČUSTVA

 

Gnus, žalost, strah in jeza,

čisto vse nam ne ustreza.

Radi bi veselje vsi,

srečo, radost čist’ vse dni.

 

Ampak, žal, tako ne gre,

vsako čustvo dobro je.

Naj bo še tako solzavo,

strašno, grdo in kričavo.

 

Če čustva znaš obvladati,

koristna vsa so brez skrbi.

Čustva imamo čisto vsi,

tudi sosedov stric v Ameriki.

 

Veselje, žalost, jok in sreča,

v glavi je že gneča.

Ljubezen, dolgčas in pa sram,

lahko povem, ne lažem vam.

 

V življenju čustev je ogromno,

to povem vam čisto skromno.

Presenečenje, jeza in pa strah,

vsa čustva povem vam kar na mah.

 

Dajmo skupaj jih v lonec,

tej pesmici pa rečem konec!                        

Antonija Gregorin, 6. a

 

ČUSTVA

 

Ko sedim v temi,

po meni polzijo solze nocoj,

ker njega ni več z menoj.

Spominjam se na čas,

ko z njim srečna sem bila.

 

Strah me je priznati,

da žalost živi v meni.

Moje srce me boli,

ko spominjam se na pretekle dni.

 

Čez čas ta rana se zaceli,

ampak ko misel nanj

v moje srce prileti, spet zaboli,

a na koncu bom spet srečna z njim.

Elisa Felicijan Podgoršek, 6. a

 

 VRTILJAK ČUSTEV

 

Če se čudno počutiš,

veš, da nekaj ni prav,

čustva izražaš,

če si bolan ali zdrav.

 

Ljudje ne razumejo čustev,

ker pridejo kar tako,

ne glede na vreme,

če je  lepo ali grdo.

 

Radi se jezijo na druge,

ampak to ni prav,

potem pa so že veseli,

kot da bi jih nekdo žgečkal.

 

Pogovarjajo se o strašnih stvareh,

saj to je popularno pri takšnih ljudeh.

Strah jih je, kaj bo zdaj z njimi,

kaj bo s temi politiki v tujini?

 

Delajo se pogumne navzven, ne na not,

da so hrabri in da ne bojijo se zgodb.

Tolažijo druge, čeprav jih je strah,

to delamo ljudje, ko nič nam ne gre.

 

Radi se smejijo z odprtimi usti,

če ne druga, ker so v trgovinah popusti.

Pripovedujejo šale in pokajo štose,

poleg nasmeška dobijo rdeče nose.

 

Čustva so za vse ljudi,

tudi za otroke, čeprav jih včasih boli.

Čustev ni treba zadrževati v sebi,

raje pokaži, kaj dogaja se v tebi.

 

Iz verzov nastal je pravi vrtiljak,

ustavim se, da ne naredim preveč napak.

Hitro drvim naprej,

ker čustva se ne ustavijo prej ali slej.

Viktorija Žibret, 6. a

 

ČUSTVA

 

Čustva so lahko lepa

kot rdeče vrtnice,

ki komaj čakajo,

da spet zacvetijo.

 

Čustva so lahko grda

kot oveneli tulipani,

ki prosijo za svežo vodo

in čisto vazo.

 

Čustva so lahko strašna

kot grozljivi duhovi,

ki stanujejo v zapuščenih stavbah

in uživajo, ko ustrahujejo ljudi.

 

Čustva so lahko vesela

kot otrok, ki ima dobro srce,

ki mu iz oči veselje žari

ter sladek nasmeh smeji.

Tijana Špes, 6. d

 

RAZLIČNA ČUSTVA

 

Pri čustvih je pač tako,

a nobeden jih ne izrazi enako.

Ker če drugače bi bilo,

uf, kako bilo bi dolgočasno.

 

Nekateri se takoj nasmejejo do ušes,

kot da so veseli do nebes.

Pri nekom pa je lahko veselje še tako veliko,

pa se ne nasmeji niti za piko.

 

Nekateri razjezijo se že za majhne stvari,

saj se jim meja razuma hitro poruši.

Tisti, ki pa znajo zbrati misli in se umiriti,

znajo včasih jezi pobegniti.

 

Žalost je tudi za vse drugačna,

a vsi vedo, da je med čustvi najbolj mračna.

Tudi strah je včasih naš vladar,

a naj ne premaga nas nikdar.

 

Gnus nas varuje pred slabimi stvarmi,

kot je hrana plesniva  in škodljive snovi.

A kljub njemu nekateri poskusili bi vse,

tudi če telesu škoduje.

Mara Fendre, 7. a

 

VESELJE IN SREČA

Veselje in sreča

sta lahko kot velika darilna vreča.

 

Kdor je vedno vesel,

bo ves svet objel.

 

Kdor srečo deli,

vsa srca osvoji

in nikoli osamljen ni.

 

Sreča in veselje

sta kot bisera dva,

v svetu današnjem,

polnem jeze in zla.

Miha Novak, 7. b

 

VLAKEC ČUSTEV

 

Veselje je lepa stvar,

a ga nam ne čuva vedno čuvar,

vsi si ga želimo,

tudi, ko spimo.

Vesel si, ko dobiš odlično oceno

in ne narediš veliko sceno.

 

Včasih pride žalost pred vrata,

takrat hočem biti čisto sama,

po sobi leži vsa krama,

poskuša ti jo pospraviti mama.

 

Pridejo dnevi, ko si sam,

a nikdar nisi brez lepih sanj.

Toliko čustev doživimo,

gredo kar hitro mimo.

Žalost pride ali pa je ni,

nikdar pa ne sedi,

tudi k tebi ne hiti.

Jok ni slaba stvar,

nam pa je kar znan.

Za čustva sem hvaležna,

za boleča, srečna in nežna,

čustva nam popestrijo spomine,

nam dodajo ščepec čarovnije.

 

Jeza z močnimi koraki pride

in kar hitro ne odide,

zaloputnimo z vrati trdo,

vsi drugi prevzamejo krivdo.

Včasih žalost premaga jezo,

počutimo se kakor za kako ječo.

Slabih čustev ni konca

kot maminega pohorskega lonca,

ampak ena žlica lonca,

pride slabim čustvom do konca.

 

Tako smo na vlakcu čustev

vsako jutro, vsak večer, ves dan,

a nikoli ne smemo pozabiti svojih ljubih sanj,

ki nam pomagajo premagati vsak dan.

Ema Planko, 7. b

 

ČUSTVA

 

Vsi ljudje čustva imajo,

le da nekateri pokazati jih ne znajo.

Čustva kot reka so, ki teče skozi nas,

včasih gre prehitro, drugič pa kot plaz.

 

V veselju sijemo, v žalosti pademo,

a na koncu vedno znova vstanemo.

Ljubezen pa greje nas, ko srce zažari,

a včasih tudi ugasne,

zato pa nanjo pazimo mi.

 

Strah rad preizkuša nas,

a na koncu da pogum.

Jeza je le vihar v srcu,

ki udari brez pregrad.

 

V vsakem občutku je lekcija,

ki vodi nas naprej,

da v vsakem trenutku najdemo moč,

da gremo naprej.

Lucija Cvikl, 7. c

 

 

 

 

Nagrajene pesmi:

Nian Gajšek, 4. b: Strah

Patricija Rezar, 5. c: Moje veselje

Benjamin Otorepec, 6. b: Najbolj iskana

Neja Kršlin, 7. a: Tiho upanje

Lovro Lamut, 8. b: Čarobni vrt čustev

Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac, 9. c: Čustva

 

STRAH

 

 Strah je bolečina, ki v srcu tam ždiš,

ko jo začutiš, brž k mamici zbežiš.

 

»Strah me je!« od groze zakričiš,

nato pa po hiši se razbežiš.

Tečeš in tečeš po stopnicah gor in dol,

ko pa prideš do omare,

pa pomisliš na to:

»Strah me je vsega,

kar pred mano stoji!«

Zato grem v posteljo in zaprem oči!

 

Ko pa se vrnem do mamine bližine,

pa bum vse izgine.

Nian Gajšek, 4. b

 

 

Moje veselje

 

 Življenje je polno veselja,

kadar izpolni skrita se želja.

Kadar se prijatelju zazremo v oči

in v njih iskrica veselja zažari.

 

Vesela sem, kadar slišim veselo novico

in kadar dobim za darilo potico.

Kadar grem na zanimivo potovanje

in se izpolnijo mi sanje.

 

Vesela sem, kadar lepo oceno dobim,

in kadar se novo snov dobro naučim.

Kadar mi flavta lepo zazveni,

takrat veselje v srcu žari.

 

Vesela sem, da smem v šolo hoditi

in se veliko stvari naučiti.

Vesela sem, da imam prijeten dom,

zato vedno staršem hvaležna bom.

 

Vesela sem, da dva bratca in sestrico imam,

saj z njimi zanimiv mi je vsak dan,

z mamico in atijem veseli smo,

ko kaj lepega doživljamo.

 

Veselje je čudovito čustvo,

ki ga človeku da srce plemenito,

zato se skupaj veselimo

in sreče si želimo.

Patricija Rezar, 5. c

 

 Najbolj iskana

 

Sreča je nekaj, česar ne moreš pojesti,

ampak brez nje sestradan umreš.

Za srečo je vedno vredno živeti,

je v drobnih trenutkih, to se šele kasneje zaveš.

 

Lahko si še tak silak,

ali mogočen orjak,

ampak brez sreče si bedak,

v srcu strt in zunaj mehak.

 

Sreča ni v zlatu premožnost,

temveč, če imaš nekoga rad,

če veš, da nekomu pripadaš,

to je tisti pravi življenjski zaklad.

 

Sreča ni samoumevna, ne more za vedno ostat,

zato boš pravo cenil takrat,

ko vsak dan ne bo meden,

ampak bo v tebi tudi jesen.

 

Če ti bo sreče zmanjkalo,

ko ti pri srcu več ne bo toplo,

slej kot prej se vrne dan,

ko čutiš, da si spet močan.

 

Na koncu pa še en nasvet,

kako to srečo vedno ujet;

z nekom, ki ga rad imaš, moraš živet,

ga s sabo vzet, ko greš v svet.

                                                                                                 Benjamin Otorepec, 6. b

 

TIHO UPANJE

 

Že dolgo čakam na ta dan,

da ljubezen svojo ti priznam.

Strah pa dobro že poznam,

saj z njim stopam prav vsak dan.

 

Zakaj me je tako strah,

povedati na glas,

da v vseh mojih sanjah

slišim le tvoj glas.

 

Zdaj čakam na trenutek,

ko pravi bo občutek,

da zaupam ti ljubezen mojo,

o kateri že ptice pojejo.

 

Ne vem, kdaj ti bom povedal,

vem le, da ne bom odnehal.

Mogoče danes ali jutri,

samo da sem v tvoji družbi.

 

Vem, da srce je moje,

že dolgo časa samo tvoje.

Čakam pa in upam le,

da kmalu ti vztrepeta srce.

Neja Kršlin, 7. a

 

 

ČAROBNI SVET ČUSTEV

 

V srcu se skriva svet čaroben

kot vrt, kjer cveti vsak trenutek zlat,

radost, toplina in smeh so vodnjak,

ki z ljubeznijo polni vsak nov dan.

 

Upanje sveti kot severni sij,

zaupanje dviga me k višku vse dni,

mir v objemu šepeta mi glas,

da v tišini najdem svoj zlati čas.

 

Ponos kot hrast, ki korenine drži,

moč mi podarja, ko veter zagrmi,

pogumen kot plamen mi temo svetli,

da strah v srečo samo pretopim.

 

Hvaležnost kot zvezda noč razsvetli,

z njo vidim lepoto, ko svet zažari,

v srcu cvetijo vsi občutki kot raj,

v objemu čustev je skrit moj zakaj.

Lovro Lamut, 8. b

 

 

ČUSTVA

 

Čustva so pesmi, vsaka zapoje,

čustva so zgodbe, vsaka po svoje.

 

Brez čustev brezčudni smo včasih ljudje,

a misel na srečo nam srce pojé.

 

Kaj je ljubezen, je gripa, bolezen?

kaj misliš, ni važno, ko čutiš srce.

 

Vidiš nesrečo, se grozno počutiš,

cmok je v grlu in žalost občutiš.

 

Ko sreča pretvori v jezo nekdaj,

vedno vprašamo mi se zakaj.

 

»Vesel sem, da končno lahko grem domov,

a ulica polna je hiš in strahov.«

 

Jeza v meni pretvori se v strah,

ne čutim ne sreče, v meni le prah.

 

Nič več ne morem, vse me skrbi,

»Kaj so ta čustva?« – mi v glavi šumi.

 

Sreča, sovraštvo, ljubezen, skrbi,

vse je normalno za vse te ljudi.

 

Kaj so zdaj čustva, se vprašajo vsi,

odgovor na to nihče ne dobi.

Ella Domadenik, 9. d, Maša Lisac, 9. d, Veronika Bliznac; 9. c