Moje nepozabno doživetje

Decembra leta 2019 smo se jaz, moja družina ter družina moje leto mlajše prijateljice z letalom odpravili na potovanje na Mauritius. Na počitnicah smo bili dva tedna.

Med temi počitnicami se mi je zgodilo veliko lepih in zanimivih dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabila. Predstavila vam bom enega izmed njih.

V hotelu, v katerem smo bivali, smo preživljali večino našega časa. Kopali smo se v bazenu ter v morju, igrali smo se različne vodne igre, s prijateljico sva se zelo zabavali pri najinih “akrobacijah”, ki sva jih izvajali v bazenu. Nekega dne, ko sva sedeli na plaži, so nama starši prišli povedat, da bomo šli naslednji dan na izlet. Tega sva se obe zelo veselili.

Naslednje jutro smo se zbudili že okoli sedme ure. Uredili smo se, pripravili stvari za izlet ter odšli na zajtrk. Ko smo pozajtrkovali, smo se odpravili k recepciji hotela, kjer nas je že čakal prevoz. Z minibusom smo se odpravili proti pristanišču, ki je bil oddaljen približno eno uro. Tam smo počakali, da smo se lahko vkrcali na katamaran. S prijateljico sva bili zelo navdušeni in komaj sva čakali, da bomo odpluli.

Na katamaranu so nam posredovali vsa navodila, ki jih je bilo treba upoštevati zaradi varnosti. Med vožnjo sva zelo uživali in se zabavali – opazovali sva morje, okolico in čudovito naravo, najbolj pa nama je bilo všeč, ko sva lahko ležali na sprednjem delu katamarana, saj se je od tam videlo čisto vse.

Starši so se pogovarjali s kapitanom in pogovor je bil zelo zanimiv. Kapitan je vedel, kje je Slovenija in vedel je veliko o naših športnikih. Pogovor sem z veseljem poslušala tudi jaz, saj nisem mogla verjeti, da ve toliko o naši majhni državi. Kapitan je tudi povedal, da je njegova največja želja, da bi nekoč videl sneg in v njem naredil angelčka. Potem smo pluli že zelo daleč stran od obale in nato je nastopil najbolj pomemben del izleta.

Katamaran se je čisto počasi začel ustavljati. Vsi na njem smo bili nestrpni. Potem smo kar naenkrat sredi morja videli delfine. Bilo jih je zelo veliko in kar naprej so skakali iz morske vode. Plavali so v veliki skupini. Priplavali so tudi pod naš katamaran in ker smo sedeli na sprednjem delu, ki je bil spleten iz zelo močne vrvi, so bili čisto blizu mene – pod mano so priplavali skoraj na manj kot meter razdalje. Tega trenutka ne bom pozabila nikoli. Še večkrat smo jih videli, kako so skočili iz vode. Vsi smo jih občudovali in bili presrečni, da smo jih videli.

Katamaran se je počasi odpravil naprej. Naš naslednji postanek je bil blizu obale, vendar še vedno dosti daleč, da smo lahko uživali v raziskovanju morja, saj smo se šli potapljat. Dobili smo plavutke ter vodna očala in vsak posebej je odšel v morje. Raziskovanje morja je bilo zanimivo in razburljivo. V njem je bilo zelo veliko raznobarvnih rib, različnih oblik ter velikosti in veliko raznolikih koral. Pri potapljanju sem zelo uživala, najbolj mi je pa bilo všeč, ko sem se s pomočjo plavutk potopila zelo globoko in lahko plavala zelo blizu rib.

Po potapljanju smo se odpeljali v smer pristanišča, s katerega smo odpluli, vendar to še ni bilo vse. Med vožnjo smo se ustavili in z manjšim čolnom smo se tisti, ki smo želeli, odpravili do bližnje obale. Tam so domačini prodajali različne vrste spominkov. Jaz sem tam dobila verižico v obliki delfina, ki jo nosim vsak dan, ker mi pomeni zelo veliko, saj se ob njej vedno spomnim na dogodke, ki smo jih doživeli na teh počitnicah, pred vsem srečanja z delfini. Čez nekaj časa smo se odpravili nazaj na katamaran in nato odpluli proti pristanišču. Ko smo prispeli smo se poslovili, od celotne posadke ter kapitana in z se minibusom odpeljali proti hotelu.

Ko smo prispeli, smo se uredili in odšli na večerjo. Po večerji smo odšli na sprehod in se nato odpravili vsak v svojo hotelsko sobo, kjer smo legli v postelje, vendar jaz nisem mogla zaspati, saj sem še vedno razmišljala o vsem lepem, kar se mi je zgodilo tistega dne. Nikoli ga ne bom pozabila.

Leontina Topolovec, 7. a