Nekoč je živel majhen deček s tremi brati. Radi so se igrali viteze, Indijance, samuraje in podobno.

Nekega dne je deček pri igri skrivalnic zaslišal jok živali. Šel je pogledat in videl je črnega žrebička. Žrebiček je bil lačen, zato ga je odpeljal k jablani ob potoku. Tam se je najedel in napil. Žrebiček je vprašal dečka, če lahko ostane z njim. Deček se je tega razveselil in tako sta skupaj rastla. Žrebiček je postal izjemno hiter konj. Dečkov oče je bil navdušen nad konjem in predlagal je, da bi konj tekmoval na konjskih dirkah in bi tako postali bogatejši. Deček in konj sta vpisala na konjsko dirko. Ko sta prišla tja, sta videla, kako so drugi konji veliki in močni. Malo ju je skrbelo, ker je oče stavil nanju. Bili so revni in ob porazu bi izgubili ta denar.

Na začetku dirke, ki je vodila skozi gozd, sta zagledala, da je vodilni jezdec padel s konja. Ostali tekmovalci bi ga lahko poteptali. Dečkov konj je dal vse od sebe, da sta do njega prispela prva. Konja sta ujela z lasom, dirkača pa zvlekla k dečku na konja. Ko so bili na varnem, se je dirkač-jezdec spremenil v starca. Starec jima je rekel: »Izgubila sta na dirki, da sta mi rešila življenje. V zameno vama podarim zlato sedlo, ki ima čarobno moč.«

Ko je deček sedlo posadil na  svojega konja, je konj tekel hitreje kot vsi ostali. Bila sta tako hitra, da sta zmagala na tekmi in dobila devet krajcarjev.  Deček in konj sta kasneje zmagovala na vseh pomembnejših dirkah in obogatela. Preselili so se iz grde bajte v čudovito in veliko hišo.

Nekoč, ko sta bila že oba starejša, se jima je ponovno prikazal tisti starec, ki sta ga pred leti rešila. Deček se ga je ustrašil, a konj ga je prepoznal. Starec je povedal, da mu tokrat lahko začara jezero zlatnikov na njegovi domačiji. Starec je dečku še vedno hotel poplačati za življenje. Deček je nagrado zavrnil. Predlagal mu je, da zlato razdeli tistim, ki ga potrebujejo bolj kot on. starec je potoval po svetu in delil zlato. Dečkova družina inj konj so živeli srečno do konca svojih dni.

Andraž Tajnšek, 6. b