Kokoškina pustolovščina

Živela je osamljena kokoška, ki ni imela nobenih prijateljev. Sama je tavala po svoji majceni vasici.

Nekega strašno neprijetnega večera se je odločila, da gre po svoji državi. Ve, da je nevarno takole hoditi naokrog, a si je rekla: »Življenje je ena sama pustolovščina (dokler te ne poje kakšna zvita lisica).« Kokoška se je na vse zgodaj zjutraj odpravila iz svoje osamljene vasice in si pela veliko veselih pesmic, da se je malo razvedrila.

Hodila je po ravni obcestni vasici v Murski Soboti. Videla je reko Muro in si rekla: »Malo bom popila te vode, da bom lažje šla naprej.« Tekla je po dolinici do reke in se ji previdno približala, malo je popila in odpotovala naprej. Prišla je do obrobja Maribora in si ogledala to pokrajino. Videla je veliko kmetij in tam še ostale kokoške. Malo jo je zamikalo, da bi ostala pri njih, a je vedela, da ima pred seboj še veliko čudovitih dežel.

Hodila je po pašnikih, travnikih in prišla do reke Krke. Tam je bilo zelo mirno in prijetno zavetje, spomnila se je, da bi lahko tam prenočila. Zgodaj zjutraj je vstala in odšla naprej proti Celju, pot pa je mislila nadaljevati čez cel Alpski svet. Prišla je do Celja in si pela znan napev »od Celja do Žalca je ravno polje …« Tam se je ustavila v parku, kjer je opazovala, kako se račke učijo plavati. Kmalu je zagledala reko Savinjo, kako lepo vijuga po pokrajini.

Hodila je in hodila in prišla do Triglava. To je bila velika gora!!! Odločila se je da bo splezala na vrh. Kar dolgo je trajalo, da je kokoška prispela na vrh Triglava! A je! Ozrla se je in zagledala tako prekrasen razgled, da ni mogla verjeti svojim očem! »Ah, kaj tako lepega pa še nisem videla,« je vzkliknila!

Hodila je počasi, a kar naenkrat! Bum! Tresk! Pa še enkrat bum in tresk! Pristala je v kraški jami in naenkrat se je zaslišalo plonk! Kokoška je od strahu spustila jajčko!! V kraški jami je spoznala človeško ribico, pa jamskega pajka in raka … Skratka, dobila je veliko prijateljev. Noč je preživela v jami in zjutraj se je zbudila obkrožena s prijatelji! To si je vedno želela!!!

Težko se je bilo posloviti od takšnih zvestih prijateljev, ampak kokoška je odpotovala novim pustolovščinam nasproti! Hodila je in hodila! Malo ji je postalo dolgčas, pa je začela skakljati po eni nogi, pa še po drugi in potem je začela še peti vesele pesmi! In kar na enkrat je pristala v gostih vinogradih!! Najprej se je spraševala, v katerem kraju je, a potem se je spomnila, da je v Goriških Brdih! Le tam je toliko lepih vinogradov. Bila je že malo lačna, a še bolj po resnici so se ji cedile sline po slastnem grozdju! Pogledala je levo … nato še desno in hitro odtrgala en slastni grozdek! Ampak kar na enkrat ji ni bilo dovolj samo eden! Pojedla je še drugega … pa tretjega … četrtega … petega … in tako dalje, dokler se ni toliko najedla, da se je prislonila na drevo, pogledala naravnost in zagledala MORJE!!

Rekla je:  »To bo moja naslednja pustolovščina! Ta moja domovina Slovenija je res prekrasna dežela! In to! To je bila nepozabna in čudovita pustolovščina!«

Monika Petek, 5. c, OŠ Vojnik