Nekoč sta živeli dve žabji družini vsaka v svoji vasi. Ena je živela v Žabjem Dolu, druga pa v Žabji Gori. Niso se poznali, hči Žaba in sin Krak pa sta bila prijatelja.
Krak in Žaba sta se srečala na prehodu za žabe. Tam je Krak rekel, da naj pride Žaba danes zvečer za grmovje pri vaški gostilni. Ko je bil večer, sta se Žaba in Krak srečala. Tam je Krak rekel Žabi, naj nikomur ne pove, kaj ji bo dal. »Namreč, predajam ti pol srca. Če to srce združiva, naju to popelje v svet fantazije. Ko boš pripravljena za potovanje, mi povej, ker takrat bova odpotovala.« Naslednji dan je Žaba rekla Kraku, če je pripravljen na potovanje. Krak je dejal: »Jaz sem, potem pa pojdiva.« Ko sta združila srce, jih je ta popeljal v svet fantazije. Ko sta prišla, sta se začudila, kajti česa takega še nista videla. Prišla sta namreč v KRAKASTILEND. Tam sta šla na vsako pustolovščino. Nato sta priskakljala v narobe obrnjeno mesto, v zavito mesto, v visoko mesto in še v več mest. Ko sta hotela oditi, sta opazila,da ni src. Potem sta se spomnila, da je na srcu pisalo: Srce najdeš le v srcu. Nato sta iskala in iskala ter prišla do trgovine Srce, a tam ga nista našla. Iskanje sta nadaljevala. Prišla sta v gozd. Tam sta srečala medveda. S Krakom sta se spogledala v oči in se spopadla. Metem ko sta se spopadala, je Žaba opazila na medvedovi nogi srce. Hitro je vzela srce in ga dala na polovico. Takrat sta se Žaba in Krak vrnila domov.
Doma sta se vedla čisto normalno, kot da se ni nič zgodilo. Samo onadva sta vedela, kaj je bilo in nihče drug. In tega dne ne bo pozabil nihče.

Matic Kugler, 6. b